Franja

промысел² m (božja) previdnost

расчётливость f preračunljivost; varčnost, previdnost

cautèle [kotɛl] féminin zvijačna previdnost

providential [prɔvidénšəl] pridevnik (providentially prislov)
po božji previdnost, od boga; srečen; dobrotljiv (usoda)

провидение n božja previdnost

anxius 3, adv. -ē (angere)

1. tesnoben, nemiren zaradi česa, plašen, vznemirjen, v skrbeh, zaskrbljen, zlovoljen: rex Cu., morosi et anxii senes Ci., in pace anxii T., anxio animo esse Ci., a. mentes H., a. mens Suet., Amm., a. iudicium T. tesnobna previdnost v sodbi, anxium habere aliquem Auct. b. Afr., T., Plin. iun. koga plašiti, vznemirjati, anxie (= moleste) ferre aliquid S., trepide anxieque certare Suet., anxie prosequi Iust., anxie loqui Gell.; z abl. loci ali z loc.: anxius animo S., T., anxius animi S. fr.; z abl. instrumenti ali causae: irā et metu S., inopiā, gloriā eius, desiderio filii L., curis L., O., dolore simul ac pudore, sollicitudine, tantis malis Cu., venturis Lucan., amoribus Sen. ph.; pesn. in poklas. (po gr. περίφοβός τινος) z gen. (zaradi česa, zakaj): anxia furti O., anxius futuri Sen. ph., nepotum securitatis Plin., potentiae, sui T.; z acc.: suam iam vicem (za svojo osebo, zase) magis anxii quam eius, cui... L.; s praep.: anxii erga (zaradi, glede na) Seianum T., a. de instantibus curis, de periculo Cu., de fama ingenii Q., pro mundi regno O., pro eius salute Plin. iun., circa verba et compositionem Sen. ph., anxia classis ad ducis eventum Lucan.; z ne: ne qua seditio aut bellum oriretur, anxius erat S.; z ne non: Val. Max.; z odvisnim vprašanjem: S., quonam modo urbem ingrederetur,... anxio T.

2. met. tesneč, moreč, mučen: aegritudines Ci., curae L., timor V., amicitia T.; subst. neutr. pl.: pauca quaedam scrupulosa et anxia Gell.

božj|i [ô] (-a, -e) Gottes-, (božanski) göttlich
Božji Gottes-
bič božji der /eine Geißel Gottes
blagoslov božj der Gottessegen
dar božj die Gottesgabe, ein Geschenk des Himmels
božji rop der Gottesraub
božji sel der Götterbote
božji sin der Gottessohn
človek božji! Menschenskind!
mir božji der Gottesfriede
sin božji der Gottessohn
strah božji die Gottesfurcht
služba božja der Gottesdienst
hiša božja das Gotteshaus
Mati božja die Mutter Gottes
božja nevesta die Himmelsbraut
božja previdnost die göttliche Vorsehung
božja sodba das Gottesurteil, das Ordal, v čarovniških procesih: die Hexenprobe
božja volja der Wille Gottes, die Schickung Gottes
božje kraljestvo das Reich Gottes
božje ljudstvo das Volk Gottes
dokaz za bivanje božje der Gottesbeweis
Jagnje božje das Gotteslamm, Lamm Gottes
v Božjem imenu in Gottes Namen
v čast in hvalo božjo zum Lobe Gottes
vdan v božjo voljo gottergeben
ves božji dan den lieben langen Tag
križ božji! um Himmels Willen!

défiance [defjɑ̃s] féminin nezaupanje, sumničenje

défiance de soi pomanjkanje zaupanja vase
inspirer, éveiller la défiance navdati z nezaupanjem, zbuditi nezaupanje
mettre quelqu'un en défiance napraviti koga nezaupljivega
défiance est mère de sûreté (proverbe) previdnost je mati modrosti

dicter [dikte] verbe transitif narekovati, diktirati; ukazovati, predpisati

dicter une lettre à son secrétaire narekovati pismo svojemu tajniku
dicter ses volontés diktirati svojo voljo
dicter ses conditions, la paix diktirati svoje pogoje, mir
cette situation nous dicte la plus grande prudence ta položaj nam narekuje največjo previdnost

diligencia ženski spol marljivost, skrbnost, natančnost; trud; poštni voz; korak, ukrep; sodni spis

evacuar una diligencia opraviti posel do konca
hacer una diligencia opraviti svojo potrebo
la diligencia es la madre de la buena ventura previdnost je mati modrosti
las diligencias policíacas policijske preiskave
hacer sus diligencias vse potrebne ukrepe izvesti

dispensation [dispenséíšən] samostalnik
podelitev, razdeljevanje; izdajanje zdravil na recept (with česa)
spregled, odveza, oprostitev obveznosti; ukrep, uredba
cerkev verski zakoni, predpisi

divine dispensation božja previdnost

divin, e [divɛ̃, in] adjectif božji, božanski, božanstven; prelep, nebeški; zelo prijeten; masculin nekaj nadnaravnega

la divine Providence (religion) božja previdnost
le divin enfant Jezušček
le divin Messie, le divin Sauveur (religion) Kristus
bonté féminin, justice féminin divine božja dobrota, pravičnost
divine beauté božanska lepota
le divin Achille božanski, med bogove prišteti Ahil
service masculin divin (religion) služba božja
il fait un temps divin čudovito lepo vreme je

échauder [ešode] verbe transitif

1. popariti, oprati v vroči vodi

2. pobeliti z apnom

s'échauder popariti se, opeči se; figuré opeči si prste, priti k pameti zaradi pretrpele škode
échauder quelqu'un (familier) popariti koga, prizadeti mu škodo, ki ga izuči
chat échaudé craint l'eau froide (proverbe) poparjena mačka se še mrzle vode boji; figuré spomin na nevarnost podvoji previdnost

freddo

A) agg.

1. hladen, mrzel:
giornata fredda mrzel dan
vento freddo hladen veter
sudore freddo mrzel pot
piatti freddi hladne jedi
guerra fredda polit. hladna vojna
doccia fredda hladna prha (tudi pren.);
animali a sangue freddo hladnokrvne živali

2. pren. hladen, obvladan, ravnodušen; kontroliran; neprijazen:
accoglienza fredda hladen sprejem
mostrarsi freddo verso qcn. pokazati se hladen do koga
sangue freddo hladnokrvnost
a mente fredda preudarno, premišljeno; brez jeze, s hladno glavo
la fredda ragione preudarnost, hladna premišljenost, previdnost
colori freddi hladne barve

B) m mraz, hlad:
lavorare il ferro a freddo hladno obdelovati železo
industria del freddo proizvodnja umetnega ledu, hladilnih naprav, zmrznjene hrane ipd.
ho, sento freddo zebe me
fa freddo mrzlo je
oggi fa un freddo cane danes je pasji mraz
non mi fa né caldo né freddo ne gane me, pušča me mlačnega
a pensarci mi viene freddo kar zmrazi me, če pomislim na to

Fügung, die, (-, -en) usoda; grammatisch: zveza; Fügung Gottes božja previdnost

haber* imeti, v posesti imeti; dobiti, prejeti

haber menester potrebovati
no ha lugar de... ni dovoljeno ...
haberse(las) con alg imeti s kom opravka, poskusiti se s kom
bien haya blagor tistemu, ki ...
un año ha leto dni je od tega
no ha mucho tiempo, poco tiempo ha pred kratkim
haber de morati
he de salir moram iti ven
ha de haber muchos mora jih biti mnogo
V. no ha de delatarnos Vi nas gotovo ne boste izdali
hay (= ha + y) je, sta, so; se nahaja, -ta, jo; se vrši, -ta, -jo
hay mucha gente mnogo ljudi je
no hay nadie nikogar ni
no hay como la previsión čez previdnost ga ni
no hay que decir que samoumevno je, da
no hay tal to ni res
es valiente, si los hay če kdo, je on pogumen
ayer hubo junta včeraj se je vršilo zborovanje
¡hay que ver! neverjetno!
¡habrá infame! ali je še kje večji malopridnež?
¿qué hay? kaj pa je? kaj se je zgodilo?
¿qué hay de nuestro asunto? kako je z našo zadevo?
¡no hay de qué! ni za kaj! prosim!
hay que trabajar treba je delati
no hay que preocuparse ni si treba delati skrbi
no hay que olvidar que... ne sme se pozabiti, da ...
¡habráse visto! kdo bi si bil to mislil! to je nezaslišano!

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

imposer [ɛ̃poze] verbe transitif naložiti (quelque chose à quelqu'un komu kaj); obdavčiti; predpisati (ceno); ukazati; religion (roke) položiti na

en imposer à quelqu'un imponirati komu, velik vtis napraviti na koga, komu pesek v oči nasuti
s'imposer vsiliti se, uveljaviti se, biti obvezen ali nujen
ça s'imposait (familier) ni preostalo nič drugega
s'imposer à quelqu'un biti zelo privlačen za koga
s'imposer la règle de ... vzeti si za, naložiti si pravilo, da ...
imposer silence à quelqu'un utišati koga, komu ukazati, naj molči
imposer obéissance à quelqu'un prisiliti koga k pokorščini
imposer les gros revenus obdavčiti visoke dohodke
imposer le respect zbujati spoštovanje
imposer ses idées à quelqu'un vsiliti komu svoje ideje
imposer une ville naložiti davke mestu
imposer les boissons obdavčiti pijače
je ne vous impose pas de terminer ce travail avant ce soir ne zahtevam od vas, da končate to delo do večera
s'en laisser imposer pustiti si vplivati
s'imposer dans la société uveljaviti se v družbi
la plus grande prudence s'impose sur la route nujna je največja previdnost na cesti

mati ženski spol (mater|e …)

1. die Mutter; otrokova: die Kindesmutter
rodna mati leibliche Mutter
neporočena/nezakonska mati uneheliche Mutter
-mutter (brezsrčna Rabenmutter, kraljica mati Königinmutter, mati levinja Löwenmutter, nadomestna Ersatzmutter, krušna Ziehmutter)
druga mati (na las podobna materi) ganz die Tochter ihrer Mutter
navezanost na mater die Mutterbindung
brez matere mutterlos (sirota brez matere mutterloses Kind)
slab/ugoden za matere predpisi ipd.: mütterfeindlich/mütterfreundlich
posvetovalnica za matere die Mutterberatungsstelle
umor/uboj matere der Muttermord
zaščita matere der Mutterschutz

2.
boginja mati die Muttergottheit
cerkev mati die Mutterkirche
figurativno mati država Vater Staat
mati narava Mutter Natur
|
figurativno previdnost je mati modrosti/porcelanaste sklede Vorsicht ist die Mutter der Weißheit/Porzellankiste
držati se matere za predpasnik der Mutter an der Schürze hängen

máti mère ženski spol

brez matere sans mère
brezsrčna mati mère dénaturée, marâtre ženski spol
hišna mati (bonne) mère de famille
krušna mati mère nourricière (ali adoptive)
pisana mati belle-mère, (starinsko) marâtre
stara mati grand-mère ženski spol
mati božja mère de Dieu
mati domovina mère patrie ženski spol
mati prednica (v samostanu) Mère supérieure
po materi du côté maternel, en ligne maternelle
kakor mati skrbeti za koga entourer quelqu'un de soins maternels, dorloter quelqu'un
biti komu za mater tenir lieu (ali servir) de mère à quelqu'un
lenoba je mati vseh pregreh l'oisiveté est mère de tous les vices
previdnost je mati modrosti prudence est mère de sûreté