Franja

mésten urbano, municipal; de la ciudad

mestna četrt barrio m
mestni ljudje gente f de la ciudad
mestna hiša ayuntamiento m, A municipalidad f; casa f consistorial
mestni grb armas f pl de la ciudad
mestna knjižnica biblioteca f municipal
mestna občina municipio m (vodstvo) ayuntamiento m
mestni park jardín m municipal
mestno prebivalstvo población f urbana
mestno področje radio m de la ciudad
mestno središče centro m (de la ciudad)
mestni svet municipalidad f
mestna železnica ferrocarril m metropolitano
mestna policija policía f urbana
mestne pravice (hist) privilegío m de ciudad libre; derecho m municipal

mestn|i [é] (-a, -o) Stadt-; v lasti mesta: stadteigen; (arhiv das Stadtarchiv, grb das Stadtwappen, očetje množina Stadtväter, okraj der Stadtbezirk, otrok das Stadtkind, park der Stadtpark, plin das Stadtgas, urad das Stadtamt, četrt das Stadtviertel, država die Stadtstaat, knjižnica die Stadtbücherei, Stadtbibliothek, kronika die Stadtchronik, občina die Stadtgemeinde, obvoznica die Stadtautobahn, uprava die Stadtverwaltung, vožnja die Stadtfahrt, vrata množina das Stadttor, vrtnarija die Stadtgärtnerei, gledališče das Stadttheater, obzidje die Stadtmauer, prebivalstvo die Stadtbevölkerung, območje das Stadtgebiet)

narásti (-rástem) | naráščati (-am)

A) perf., imperf. crescere, accrescere; aumentare, ingrandire; salire:
testo je lepo naraslo la pasta è cresciuta bene
mestno prebivalstvo naraste za več tisoč na leto la popolazione urbana aumenta di varie migliaia all'anno
napetost je narasla la tensione è aumentata
cene so čez mero narasle i prezzi sono aumentati oltre misura
zaradi deževja je gladina jezera narasla a causa delle forti piogge è salito il livello del lago, il lago è ingrossato
pren. greben mu je zelo narasel gli è cresciuta la cresta

B) narásti se (-rástem se) | naráščati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč.

1. (jeziti se) arrabbiarsi

2. (postavljati se) pavoneggiarsi, darsi arie

nekméčki (-a -o) adj. non contadino, non rurale:
nekmečko prebivalstvo popolazione non rurale

nigritique [nigritik] adjectif

population féminin nigritique črnsko prebivalstvo

obméjen fronterizo; de frontera(s); limítrofe

obmejna cona (področje, mesto, prebivalstvo) zona f (región f, ciudad f, población f) fronteriza
obmejni incident incidente m de (ali en la) frontera
obmejni konflikt conflicto m de fronteras
obmejni prebivalec habitante m de la zona fronteriza
obmejne dežele países m pl limítrofes
obmejni promet tráfico m en la frontera
obmejni stražar guardia m fronterizo
obmejna utrdba fortificación f de frontera
obmejna železniška postaja estación f fronteriza (ali de frontera)

per-populor -ārī -ātus sum (per in populārī) popolnoma (docela) (o)pustošiti, (iz)prazniti, (o)ropati prebivalstva oz. prebivalstvo, pokonč(ev)ati: Placentinum agrum L., Italiam, Thraciam L., omnia circumiecta urbi frequentis et amoeni agri loca L., aliquem caedibus et incendiis T.; pt. pf. tudi pass.: perpopulato agro L.

podeželsk|i [ê] (-a, -o) ländlich, Land- (otrok das Landkind, zdravnik der Landarzt, zrak die Landluft, cesta die Landstraße, hiša das Landhaus, šola die Landschule, mesto die Landstadt, plemstvo der Landadel, posestvo das Landgut, prebivalstvo die Landbevölkerung)

poljedélski (-a -o) adj. rurale, dell'agricoltore, degli agricoltori, agrario, agricolo; lit. georgico:
poljedelsko prebivalstvo popolazione rurale
poljedelski hlapec caruso j. it.
poljedelsko področje regione agricola

poméšan (-a -o) adj. mescolato, mischiato; misto, promiscuo; scompigliato, scombinato:
rasno pomešano prebivalstvo popolazione di razza mista
pojmi, ki so med seboj čisto pomešani concetti (fra loro) del tutto scombinati

pomnožíti to multiply (z by); to augment, to increase

pomnožíti se to increase, to augment
prebivalstvo se je zelo pomnožilo there has been a great increase in population

popísati to make (ali to take) an inventory, to inventory, to list, to catalogue

popísati prebivalstvo to take a census
popísati zaloge (in blago) to take stock

popísati (-píšem) | popisováti (-újem) perf., imperf.

1. registrare, elencare; (popisati škodo ipd. ) inventariare, fare l'inventario di; (popisati prebivalstvo) censire, fare il censimento di:
popisati zaloge inventariare le scorte
popisati prebivalstvo, imovino censire la popolazione, il patrimonio
policaj ga je ustavil in popisal il vigile lo fermò e gli prese le generalità

2. descrivere

3. (s pisanjem izpolniti) scrivere, riempire (di scritte):
popisati dve strani riempire, scrivere due pagine
popisati zidove riempire i muri di scritte

populacij|a ženski spol (-e …) die Population (tudi rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija); (prebivalstvo) die Bevölkerung
genetika populacije die Populationsgenetik

populacijska gostota ženski spol živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika die Individuendichte, die Populationsdichte
| ➞ → prebivalstvo

populus¹ -ī, m (etim. besede ni zanesljivo potrjena, možen je etr. izvor; morda iz indoev. *pl̥-plo-, *pol-plo- ali pa iz *plo-plos „prebivalstvo“ [kor. *pel- (na)polniti] kot manipulus, plēnus, pleō, plēbēs)

I.

1. ljudstvo = množica, truma, roj, gruča, skupina, tolpa, krdelo, mnogota: fratrum O., Iust., natorum O., amicorum Sen. ph., duo populi (sc. apum) Col., imaginum Plin., spicarum Pall., scelerum Sid.; poseb. množica ljudi, ljudstvo: et populus urbanus et exercitus N., Romae concursus populi in forum est factus L.; pesn. pl. = ljudje: Ap., Gell., Aug. idr., ore favent populi O., convocat hic populos iussaque verba refert O., curru iungit Halaesus equos Turnoque ferocis mille rapit populos V., in populos mittere Val. Fl., Sil. vsem razglasiti (razglašati).

2. occ. (v političnem oziru kot državna celota) suvereno, samostojno ljudstvo kake svobodne države, občina, država: est igitur … res publica res populi, populus autem non omnis hominum coetus quoquo modo congregatus, sed coetus multitudinis iuris consensu et utilitatis communione sociatus Ci., populus Centuripinorum, Syracusanus Ci., defecere ad Poenas hi populi: Atellani, Calatini, Bruttii L.; pogosto liberi populi (naspr. reges) Ci. svobodne države.

3. occ. (pre)prosto ljudstvo, raja: malus poeta de populo Ci., populi potentiae (gr. δημοκρατία) non amicus et optimatium fautor H., civitas popularis (demokratija, demokracija), in quā in populo sunt omnia Ci. —

II. v Rimu

1. v najstarejšem času plemstvo (patriciji, optimati, naspr. plebs): ut ea res populo plebique Romanae bene eveniret Ci., a plebe consensu populi consulibus mandatur, ut … L.

2. pozneje včasih = plebs, plebejci: coniunctus huic ordini (plemenitaška stranka, stranka optimatov) populus Ci., tribuni plebis ad populum tulerunt L., sumat (sc. homo ex illo globo nobilitatis) aliquem ex populo monitorem officii sui S.; kot tretji stan: vescitur omnis eques tecum populusque patresque Mart., dat populus, dat gratus eques, dat tura senatus Mart.

3. večinoma = celota, skupnost vseh stanov na čelu s senatom, (celotno) ljudstvo (plemstvo in plebejci), narod; poseb. pogosto: senatus populusque Romanus (skrajšano S.P.Q.R.) Ci. idr.; v povezavi tudi samo: senatus populusque L., senatus decrevit populusque iussit Ci., et patres in populi potestate fore L., (redko nasprotno: populus et senatus Romanus S., populus Romanus senatusque L., populus et senatus Arn.). —

III. meton.

1. okrožje, okrog, okraj, ozemlje, območje, področje: perventum ad populum frequentem cultoribus L.

2. ulica, cesta: e quibus haec populum spectat at illa Larem (hišo) O.

3. državna (občinska, javna) blagajna, erár(ij): Iuv., G., Ulp. fr., sestertium quadringenties aerario inlatum est ad retinendum populi fidem T. zaupanje, kredit. —

IV. metaf. ljudstvo = skupnost krščanskih neposvečencev (laikov), láištvo, láiki, laikát (naspr. clerici): pozni Icti.

Opomba: Sinkop. obl. poplus: Pl.; pl. poploe: Carmen Saliare ap. Fest.

prerédek too rare; too thin; too sparse

prerédki lasje too sparse hair
prerédko naseljen too sparsely populated, too thinly peopled
prerédka juha too thin soup
prerédek zrak too thin air
prerédko prebivalstvo too sparse population

preštéti, preštévati compter, nombrer, dénombrer

prešteti glasove dépouiller le scrutin, recueillir les voix
prešteti prebivalstvo mesta dénombrer les habitants d'une ville

prirásti (-rástem) | priráščati (-am)

A) perf., imperf.

1. crescere, accrescersi:
v zadnjih letih je prebivalstvo precej priraslo negli ultimi anni la popolazione si è accresciuta di molto

2. arrivare crescendo

3. pren. spuntare:
prvi zob mu je že prirasel gli è spuntato già il primo dentino

B) prirásti se (-rastem se) | priráščati se (-am se) perf., imperf. refl. attaccarsi (crescendo); aderire:
bršljan se je prirasel na drevo l'edera si attaccò all'albero

prizadéti (-dénem) | prizadévati (-am)

A) perf. imperf.

1. addolorare, affliggere; pren. ledere, offendere, intaccare; turbare:
prizadeti dobro ime, čast ledere, offendere la reputazione, l'onore di qcn.
vsaka krivica ga zelo prizadene ogni ingiustizia lo addolora amaramente

2. colpire:
povodenj je najbolj prizadela kmečko prebivalstvo l'alluvione ha colpito anzitutto la popolazione delle campagne
bolezen, ki lahko prizadene srce una malattia che può colpire il cuore

3.
prizadeti bolečino,žalost arrecare sofferenza, dolore
prizadeti škodo infliggere, arrecare danni

B) prizadévati si (-am si) imperf. refl. adoperarsi, cercare, ingegnarsi, premurarsi, prodigarsi:
prizadevati si za čim boljši uspeh adoperarsi per ottenere il miglior risultato possibile
prizadevati si v pomoč žrtvam potresa prodigarsi per soccorrere i terremotati