Franja

pyramid [pírəmid]

1. samostalnik
piramida (tudi geometrija)
vrsta angleškega biljarda

2. prehodni glagol
nagrmaditi v obliki piramide
ekonomija porabiti dobiček v špekulacijske namene

use up prehodni glagol
popolnoma porabiti, do kraja izkoristiti; uporabiti to, kar je ostalo (ostanke); izčrpati

use upd up porabljen, izrabljen, (tudi zrak), potrošen, izčrpan
he was use upd up by his toil od garanja je bil ves izčrpan

verarbeiten predelovati, predelati (zu v), obdelovati, obdelati; porabiti pri delu; Probleme usw.: obvladati, premagovati, premagati, prebaviti

verbacken^*1 transitiv porabiti pri peki; slabo speči

verbauen Material: porabiti pri gradnji; Geld: porabiti/zapraviti za gradnjo; (schlecht bauen, [haßlich] hasslich bebauen) pokvariti, skaziti, zgraditi skaženo; jemandem die Aussicht: zagraditi, zapreti; Baugrube: podpreti; figurativ zapreti

verdrucken narobe natisniti; porabiti pri tiskanju

verkleben zlepiti (intransitiv se); zalepiti; porabiti pri lepljenju; prelepiti (mit z)

vernähen šivati, zašiti; porabiti pri šivanju; vernähen mit X prišiti X na

vernaschen Geld: porabiti za sladkarije; Gegner: pojesti za malico/malo južino; geschlechlich: spraviti v posteljo

verschießen^* zastreljati, porabiti pri streljanju; Sport einen Elfmeter: ne izkoristiti, zgrešiti, zastreljati; Farbe: obledeti; sich verschießen in figurativ zatrapati se v

verweben^* vtkati; pri tkanju porabiti; sich verweben figurativ spreplesti se

израсходоваться vse potrošiti, vse porabiti, iztrošiti se

исстреливать, исстрелять prestreljevati, (na gosto) prestreliti, preluknjati; pri streljanju porabiti, postreljati (vse naboje)

проезжать, проездить¹ porabiti denar (za vožnjo); (iz)uriti v vožnji (konja)

проканителиться (gov.) porabiti preveč časa za kaj, predolgo se zamuditi

прохарчить (lj.) preživeti; porabiti za hrano

прохарчиться (lj.) preživeti se; porabiti se za hrano

расходиться, разойтись¹ razhajati se, raziti se; raztapljati se; izginjati, izginiti; ločevati se, ločiti se; ne so glašati (z mnenjem); (raz)cepiti se (pota); zgrešiti se (po poti); križati se (pisma); puščati, pustiti mimo; razproda(ja)ti se (blago); (po)trošiti se, porabiti se; popuščati, popustiti (šivi); (raz)širiti se (novice); (raz)topiti se; razvne(ma)ti se; (z)dirjati (konj);
дождь разошёлся pošteno je začelo deževati;
он разошёлся izgubil je oblast nad seboj

accommodō (adcommodō) -āre -āvī -ātum

1. primerno uravna(va)ti, pripraviti (pripravljati): trapetum Ca.

2. kaj kam dati (dajati) ali kaj komu ali čemu nadeti, da se prilega, priravna(va)ti: ut ... ad insignia accommodanda ... tempus defuerit C.; z dat.: gladium dextrae Luc. ap. Ci., lateri ensem V., calauticam capiti Ci.; z ad: clupeum ad dorsum Pl., coronam sibi ad caput Ci.; z in: dentes in saxa forata accomodantur Vitr. se vtikajo.

3. pren.
a) prilagoditi (prilagajati) kaj čemu, umeriti (umerjati) kaj, uravna(va)ti kaj po čem: orandae litis tempus Ci. ugodno postaviti; orationem auribus auditorum Ci.; sumptūs ad mercedes Ci., ius publicum ad populi iussa Ci., ad eius testimonium vestrum ius iurandum (sodbo) Ci., testes ad crimen Ci. primerno ali poljubno privze(ma)ti, annum ad solis cursum Suet.; in omnem eventum consilia L., exordium in plures causas Ci., Corn. obrniti (obračati), porabiti (porabljati) za več primerov; rationem secundum condicionem Q.; pass.: morem accommodari prout conducat T. se prilagodi vsakokratni potrebi, se ravna po ... potrebi; accommodare alicui de habitatione Ci. ep.; refl.: ad voluntatem alicuius ... totum se fingere et accommodare Ci.
b) podeliti (podeljevati), pripisovati: diis effigiem Cu., alicui verba Q. na jezik položiti (polagati).
c) nakloniti, poklanjati komu ali čemu kaj, da(ja)ti, posvetiti (posvečevati): consilium, opem Icti., curam pratis Q. skrb imeti za ..., nonnullam operam his studiis Q., alicui manum Ap. v pomoč biti komu; se ad rem publ. et magnas res gerendas Ci., se ali animum alicui rei Suet. ukvarjati se s čim, spustiti (spuščati) se v kaj, poda(ja)ti se v kaj, se Seiano Suet. pridružiti se Sejanu, se ducem alicui Suet. da(ja)ti se komu na voljo za vodnika.
č) posoditi (posojati): tres panes Aug. — Od tod adj. pt. pf. accommodātus (adcommodātus) 3, adv. -ē

1. prilagojen čemu, primeren, pripraven, prikladen, spodoben: puppes ad magnitudinem fluctuum accommodatae C., responsum ad suam rem accommodatum Ci., oratio perpetua ad persuadendum accommodata Ci., accommodate dicere ad persuadendum Ci., dicere quam maxime ad veritatem accommodate Ci., definire ad iudicium accommodatius Ci., ad naturam accommodatissime vivere Ci.; emplastra adversus morsus accommodata Cels.; z dat.: oratio hominum sensibus ac mentibus accommodata Ci., si eam legem vobis accommodatam esse intellegerem Ci., tempora demetendis frugibus ... accommodata Ci., ut reliqua pro loci natura, pro vi tempestatum illis (navibus) essent ... accommodatiora Ci. bolje uravnano, exemplum temporibus suis accommodatissimum Ci., accommodatiores glandium generi castaneae Plin. podobnejši.

2. pren. sposoben, kos čemu: homo ad Verris flagitia ... accommodatus Ci., homines ad otium accommodati Ci., minime sum ad te consolandum accommodatus Ci. ep.; z dat.: Pollio Asinius seriis iocisque pariter accommodatus Q., servus vilissimus nec cuiquam serio ministerio accommodatus T.

antecapiō -ere -cēpī -ceptum (ante in capiō) (večkrat pisano narazen)

1. „prej vzeti“ = prej zasesti: uti locum castris antecaperet S., loco castris ante capto L., pontem Mosae fluminis anteceperat, Medos Pacorus ante ceperat T.

2. pren.
a) prevze(ma)ti komu kaj: cogitatum alterius Ap.; fil.: informatio rei animo antecepta Ci. = πρόληψις, pojem a priori.
b) prej (po)skrbeti, prej priskrbeti (priskrbovati), prej (po)rabiti, prej porabljati: multa antecapere, quae bello usui forent S., ea omnia luxu antecapere S., noctem, tempus a. S. najprej zase porabiti (porabljati).