Franja

tenuō -āre -āvī -ātum (tenuis)

1. taníti (tániti), (s)tanjšati, stanjšati (stanjševati), mehčati, (o)slabiti, (raz)redčiti (razredčevati), (s)krhati, obrabiti (obrabljati), (o)brusiti ipd.: Pr., Q. idr., tempus tenuat dentem aratri O., obrusi, skrha, vomer tenuatur ab usu O., aëra Sen. ph., Stat.; pesn.: vocis via est tenuata O. zožena, se tenuare in undas O. razli(va)ti se, zvodeneti, tenuatus in auras aëraque umor abit O. prehaja, se razhaja v tenek vzduh, carmen tenuare Pr., Stat. nežno zasnovati (razpresti), pretaniti; occ. (po)sušiti, narediti (delati) koga suhega, shujšati; v pass. (s)hujšati, (po)sušiti se, (z)mršaveti, (o)pešati, (s)hirati, (z)medleti: macie tenuant armenta V., corpus tenuatum H., T.

2. metaf. zmanjšati (zmanjševati), (o)slabiti, izčrpati (izčrpavati, izčrpovati), ponižati (poniževati), v nič dajati: iram, famam O., vires tenuantur amoris O., magna modis tenuare parvis H.

umilí -ésc vt./vr. poniževati (se), ponižati (se)

umiliare

A) v. tr. (pres. umilio)

1. knjižno povesiti, povešati; prikloniti, priklanjati (glavo)

2. ekst. ukrotiti, brzdati, potlačiti:
umiliare il proprio orgoglio krotiti svoj ponos

3. ponižati, poniževati:
umiliare qcn. di fronte a tutti koga ponižati pred vsemi

B) ➞ umiliarsi v. rifl. (pres. mi umilio) ponižati se

uníziti ùnīzīm (se) ponižati (se): uniziti ljudsko dostojanstvo; uniziti se pred ljudima

vulgarize [vʌ́lgəraiz] prehodni glagol
vulgarizirati; popularizirati; (raz)širiti med ljudi; napraviti vulgarno, poplitviti, izmaličiti (s pretiranim poenostavljenjem); ponižati

знева́жити -жу док., zanemáriti -im dov., ponížati -am dov.

низводить, низвести dol voditi, dol speljati, poniž(ev)ati

осквернять, осквернить oskrunjevati, (o)skruniti; (u)žaliti, ponižati

оскорблять, оскорбить (raz)žaliti, užaliti; poniž(ev)ati;
о. действием prisoliti zaušnico; udariti;

ошельмовать osramotiti, razvpiti, ponižati

принижать, принизить poniž(ev)ati; zmanjš(ev)ati

прини́зити -ни́жу док., ponížati -am dov.

смирять, смирить (u)krotiti; (po)miriti, poniž(ev)ati;

унижать, унизить poniž(ev)ati

уничижать, уничижить (zast.) poniž(ev)ati

condescend [kɔndisénd] neprehodni glagol (to)
ponižati se, blagovoliti; popustiti; biti prijazen

to condescend upon particulars ukvarjati se s podrobnostmi

condescender [-ie] popustiti, odnehati; pristati (na kaj); ponižati se

condescender a los ruegos uslišati prošnje
condescender con alg. komu popustiti
condescender en hacer alg. pristati na kaj

crouch¹ [krauč] neprehodni glagol
počeniti, priviti, prihuliti se
figurativno (to) ponižati se, klečeplaziti

deign [dein] neprehodni glagol & prehodni glagol
blagovoliti, dopustiti; ponižati se

déroger [-rɔže] verbe intransitif kršiti (à la loi, à un traité zakon, pogodbo); ravnati stanu neprimerno; pregrešiti se (à ses convictions zoper svoje prepričanje), ravnati se proti (svojemu prepričanju); ponižati se

il croit déroger en faisant ce métier misli, da se ponižuje, če opravlja ta poklic
déroger à un droit kratiti pravico