Franja

pian

pian, pian (pian, piano) počasi, polagoma, zložno

poco malo, neznatno

a poco kmalu (nato)
poco a poco sčasoma, polagoma; pičlo
¡poco a poco! (le) počasi!
tener en poco podcenjevati
a poco de haber llegado kmalu po prihodu
con poco que hagas... z malo napora ...
demasiado poco premalo
dentro de poco v najbližjem času
de poco más o menos zelo poprečno, brez vrednosti
poco menos que skoraj
a poco que čeprav še tako malo
en poco, por poco skoraj
por poco se cae skoraj bi bil padel
¡qué poco! kako malo! nemogoče!

poquito majcen; malo

de poquita cosa čisto nepomemben
¡poquita broma conmigo! jaz ne poznam šale!
poquito a poco, a poquito polagoma, sčasoma, čisto počasi

puchito moški spol ameriška španščina grižljaj, mrvica

a puchitos (Am) polagoma

pujo moški spol medicina zapeka, zaprtje; zapiranje vode; hud pritisk (k joku, smehu ipd.); koprnenje po; nagnjenje

a pujos polagoma, s trudom
sintió pujos de llorar komaj je zadržal jok

quedo miren, tih

a pie quedo čisto mirno
con voz queda s tihim glasom
quedo a quedo, de quedo polagoma, počasi
¡quedo! tiho! mir!

sesédati se to sink

tla se polagoma sesedajo the ground is gradually subsiding

sink^*2 [siŋk]

1. neprehodni glagol
(po)toniti, potopiti se, utoniti; upasti (o reki), znižati se, zmanjšati se; padati (cene); pasti (ugled); zaiti (sonce); spustiti se na zemljo (mrak); usesti se; ponehati (vihar); vpiti se (barva); pogrezniti se, udirati se, sesesti se; pasti (into v)
slabeti, giniti, onemoči, bližati se koncu; podirati se, rušiti se; podleči, kloniti; veniti, hirati, propadati

2. prehodni glagol
potopiti (ladjo), pogrezniti, uničiti, pokvariti, povesiti (glavo); znižati, spustiti dol (cene); vrtati, dolbsti (vodnjak, luknjo); vrezati (žig itd.); pustiti ob strani, ne posvečati pozornosti (čemu); pozabiti (prepir); neugodno naložiti (kapital), izgubiti (denar); skrivati, prikriti, zamolčati

sink or swim! ali plavaš (se rešiš, prideš na zeleno vejo), ali pa utoneš!
here goes, sink or swim zdaj gre za biti ali ne biti
to sink beneath the burden kloniti, zrušiti se pod bremenom
her cheeks have sunk lica so ji upadla
to sink all considerations na nič se ne ozirati, iti prek vsega
the dagger sank in to the hilt bodalo se je zadrlo do držaja
to sink a die izrezati žig
to sink one's differences odložiti ali poravnati svoje spore
the dye sinks barva se vpija
he sank in my estimation padel je v mojih očeh (moji cenitvi)
this event sank into my mind (memory) ta dogodek se mi je globoko vtisnil v spomin
to sink an important fact zamolčati (izpustiti, ne omeniti) važno dejstvo
to sink into the grave zgruditi se v grob, umreti
this ground sinks little by little ta tla se polagoma ugrezajo
she sank her head in her hands povesila je glavo v roke
to sink one's individuality ne poudarjati svoje osebnosti
to sink into insignifcance postati nepomemben
to sink one's own interests pozabiti na (žrtvovati) svoje lastne interese, biti nesebičen
to sink on one's knees spustiti se (pasti) na kolena
the light is sinking svetloba pojema
the old man is sinking rapidly starček rapidno slabi, hira
to sink money vložiti svoj denar v nekaj, iz česar ga ni lahko dobiti; izgubiti svoj denar pri takem poslu
to sink one's money in a life annuity naložiti svoj denar v dosmrtno rento
to sink into oblivion (poverty) pasti (priti) v pozabo (v revščino)
to sink an oil-well izvrtati petrolejski vrelec
to sink a post zabiti drog v zemljo
to sink the prices znižati cene
to sink a ship potopiti ladjo
to sink the shop ne govoriti o strokovnih stvareh; tajiti, skrivati svoj poklic
to sink into a deep sleep pogrezniti se v globoko spanje
his spirits sank pogum mu je upadel
the stain has sunk in madež je globoko prodrl
the storm is sinking vihar ponehuje
the sun sank below the horizon sonce je utonilo (zašlo) pod obzorje
to sink one's title prikriti, zamolčati svoj naslov (naziv)
to sink one's voice znižati svoj glas

small³ [smɔ:l] samostalnik
nekaj majhnega; majhen (tanek, ozek) del (česa); majhna oseba
množina telesno perilo; drobnarije, drobno blago
množina, Oxford, univerza prvi od treh izpitov za akademsko stopnjo B. A.

in small v malem, v miniaturi
in the small v majhnih količinah (enotah)
by small and small polagoma, počasi
the small of the back anatomija križ
many smalls make a great mnogo malega naredi veliko

steady² [stédi]

1. pridevnik (steadily prislov)
čvrst, trden, stalen, nepremakljiv, neomajen; miren, siguren; odmerjen, pravilen, nespremenljiv, stalen; enakomeren, nepretrgan, enoličen; neplašljiv (konj); zanesljiv, trezen, resen; oprezen, preudaren
trgovina stalen, stabilen, ustaljen

steady prices stalne cene
steady habits trezen način življenja
steady nerves močni živci
a man steady in his purpose človek, ki ne odstopi od svojega cilja
a steady wind enakomeren veter
to be steady on one's legs trdno stati na nogah
to keep a ship steady držati ladjo v pravi smeri (kurzu)
to remain steady trgovina ostati stalen (o cenah)

2. medmet

steady! (le) mirno (kri)!; previdno!, oprezno!, počasi!, polagoma!
steady on! stoj!

3. prehodni glagol
utrditi, pritrditi, pričvrstiti; podpreti; ustaliti; sigurno upravljati (s čolnom); brzdati (konja); zmanjšati (hitrost)
figurativno privesti (koga) k pameti, spametovati; strezniti
neprehodni glagol
ustaliti se, utrditi se; sigurno, enakomerno se gibati, premikati (o čolnu); umiriti se; priti k pameti, spametovati se, strezniti se, strezniti se

to steady one's nerves pomiriti, umiriti si živce
he has steadied down a lot zelo se je spametoval

stīlli-cidium (stīlicidium) -iī, n (stīlla in cadere)

1. kap(lj)anje, padanje v kapljicah, konkr. po kapljah padajoča tekočina (moča, mokrota), kap(lj)ajoča tekočina (moča, mokrota), padajoča kaplja: Fest. idr., stillicidium eo, quod stillatim cadit Varr., stillicidī casus lapidem cavat Lucr., grandinis Sen. ph., stillicidia pluviae Plin. padajoče dežne kaplje (srage), urinae ali vesicae Plin. oteženo izločanje seča, uriniranje po kapljicah, raritas nubium stillicidia dispergit Ap. dèžne (dežévne) kaplje, stilicidium mellis Tert.; o drevesih: stilicidia pinus, quercus, ilicis ponderosissima, nullum cupressi, umbra minima et in se convoluta Plin.; pren.: per stillicidia emittere animam Sen. ph. po kaplj(ic)ah = polagoma, počasi.

2. occ. kap, kapníca, strešni žleb, napušč, pristrešek: Varr., Sen. ph., Q., G., Dig. idr., iura parietum, luminum, stillicidiorum Ci., de stillicidiis cum apud unum iudicem dicas Ci., fastigia facientes, luto inducto proclinatis tectis, stillicidia deducebant Vitr.

surgō -ere, sur-rēxī, sur-rēctum (iz *subsregō)

I. trans. pokonci postaviti (postavljati), dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): lumbos surgite (po novejših izdajah porgite) Pl. — Soobl. sub-rigō (sur-rigō) -ere, gl. sub-rigō. —

II. intr.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) se, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, vsta(ja)ti (iz postelje, s počivala, s stola idr.): surge, nate deā V., surgere ante lucem Ci., cum die O. z dnevom, s (prvim) svitom, ob (prvem) svitu, mane, de nocte H., ad praescripta munia H., surge! … surge, ne longus tibi somnus … detur! H. o bolehajočih: recte est igitur surgetque? H.; kot klic spodbude: surge et inhumanae senium depone Camenae H. vstani že, no; na vprašanje odkod (od kod)? s česa? z abl.: sellā S. ap. Non., strato V., humo, solio, toro O.; s praep.: a mensa Pl. od mize, izza mize, a (po drugih e) cena Plin. iun., e lecto Ter., e lectulo, de sella Ci., e stratis V.; na vprašanje kam? z adv.: surgedum huc Pl.; s praep.: ad aetherias auras V. ali ab umbris ad lumina vitae V. priti na zgornji svet, na (beli) dan, conspexit … surgentem in cornua cervum V. vzdigujočega se v rogove = rogove dvigajočega (dvigujočega); pren.: multum supra prosam orationem Q., in Venerem Ap. spolno občevati, surrecturus in vires (= da bi začel vojno), in res novas (da bi sprožil upor) surrexerat Amm.; occ.
a) (o govorniku, ki hoče govoriti) dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti: ad dicendum, ad respondendum Ci., quid sit quod, cum tot summi oratores … sedeant, ego potissimum surrexerim Ci., surgit ad hos (med njimi) … Aiax O. (prim.: τοῖσι δ' ἀνέστη Hom.); abs.: nolo eum, qui sit dicturus, et sollicitum surgere et colore mutari Q.
b) (o poveljniku) dvigniti se, odriniti (z vojsko): itaque refectis cibo somnoque militibus secundā vigiliā surgit Cu., in Teucros Aetolis surgit ab Arpis Tydides V. se vzdigne, se prikaže.

2. metaf. (večinoma o neživih subj.) (o zvezdah) vziti, vzhajati: Mel. idr., Vespero surgente H., surgente a sole H., hunccine solem tam nigrum surrexe (gl. opombo spodaj) mihi H., primo qui surgere mense … videt … per nubila lunam V., surgentia sidera V.; meton. vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, nasta(ja)ti, napočiti, nastopiti, začeti se, zazoriti (se) (o dnevu), narediti (delati) se, spustiti (spuščati) se, nastopiti (nastopati) (o noči, temi): surgente die V. z dnevom, s (prvim) svitom, cum lux (= dies) surrexerit O., tenebrae surgunt Sen. tr.; (o vodovju) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, narasti (naraščati): surgunt aequora V., surgentibus undis V., cum mare surrexerit O., saevior illa freto surgente O., fontes surgentes Q.; (o drugih stvareh) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, višati se: columnae surgentes V. po malem dvigajoči se, surgunt de vertice pinnae V., fistula disparibus paulatim surgit avenis O. se polagoma viša, ker postaja cevka za cevko (gl. avena) daljša, surgentia in altum cacumina oleae Q., iussit … lapidosos surgere montes O., ultra surgit mons Riphaeus Mel., quo magis surgit exilior (sc. Atlas) Mel., nemora surgentia Sen. tr., circum surgentibus iugis T.; occ.
a) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti, zače(nja)ti se, prikazati (prikazovati) se: Sen. tr. idr., surgens a puppi (izza hrbta, za hrbtom) ventus V., surgentīs demoror austros V., imbrem surgentem fūgēre grues V., bella Tyro (od Tira sem) surgentia V., pugna aspera surgit V. se začne, nastopi, repens discordia surgit V., de quorum per me volnere surgit honor O., is rumor ab exploratoribus Vitellii dispersus an in ipsa Othonis parte … surrexerit, parum compertum T., quae nunc animo sententia surgit? V. se ti utrinja, non ulla laborum … nova mi facies … surgit V. ne prikazuje se mi, ne stopa mi pred oči.
b) rastoč vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati) se, (z)rasti, narasti (naraščati), vzpeti (vzpenjati) se, (po)večati se; o rastlinah: Col. idr., pro molli viola, pro purpurea narcisso carduos et spinis surgit paliurus acutis V., quis sine nec potuere seri nec surgere messes V., ita culmo surgeret alto (sc. Ceres) H., virgaque per glaebas sensim radicibus actis turea surrexit tumulumque cacumine rupit O., arundo surgit O., segetum sine fruge surgentium marcor Sen. ph.; o zgradbah: ubi nunc ingentia cernes moenia surgentemque novae Karthaginis arcem V., cui gradibus surgebant limina V., aggere multo surgit opus Lucan., meliora surrectura, quam arsissent Sen. ph., in aede Isidis, antiquo quae proxima surgit ovili Iuv., horrea surrexerunt Amm.; pesn. pren. o pesnitvi, o pesniškem umotvoru: sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.; o drugih stvareh: surgat … pius ignis ab ara O., ignis surgebat in flammas Ap. je vzplamteval, surgit … pellis Pers. oteka, solet a nudo surgere ficus (sramna bradavica) equo Mart., ne trito tibi pollice pusula surgat Mart.; o abstr.: altius irae Dardanio surgunt ductori V. višje (silneje, bolj) vzkipeva ihta; o ljudeh: Ascanium surgentem … respice V., spes surgentis Iuli V., toto surget gens aurea mundo V.

Opomba: Sinkop. pf. surrēxtī (= surrēxistī): Mart.; inf. pf. surrēxe (= surrēxisse): H.

švab samostalnik
1. tudi z veliko začetnico, izraža negativen odnos (Nemec) ▸ svábDomačini so ga sčasoma sprejeli in iz ničvrednega Švaba je polagoma postal Nemec. ▸ A hazaiak idővel elfogadták, és a semmirekellő svábból lassan német lett.

2. tudi z veliko začetnico, izraža negativen odnos (nemški vojak) ▸ svábIn ko sem mu zagotovil, da ni nikjer sledu o kakem švabu, me je zaprosil za kos kruha. ▸ És amikor biztosították, hogy svábnak sehol semmi nyoma, kért tőlem egy darab kenyeret.

taper [téipə]

1. samostalnik
(tanka) voščena sveča; voščenica
poetično luč, bakla; stožčast predmet; stanjšanje, oženje
figurativno počasno popuščanje, upadanje

2. pridevnik
zašiljen, priostren; koničast
pogovorno popuščajoč. pojemajoč

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
biti priostren; tanjšati (se), šiliti (se), konča(va)ti (se) v konico
figurativno popuščati, pojemati

to taper off pogovorno (počasi) ponehavati, polagoma se izgubljati

thing¹ [ɵiŋ] samostalnik
stvar, reč, predmet, stvor; bitje, oseba; posel, delo
pogovorno oné, onegá
množina stvari, predmeti, obleka, pribor, potrebščine, hrana, lastnina
pogovorno pohištvo; orodje; posodje; književna dela; stanje stvari, dejstvo; okolnosti, razmere, odnosi; svojstva; ureditev; misli, izjave

the thing bistveno, prava stvar
above all things predvsem
and the things pogovorno in podobne stvari (podobno)
for one thing v prvi vrsti, prvo
the one thing or the other eno ali drugo
the first thing after prva stvar nato, takoj nato
every living thing vsako živo bitje
a dear old thing dobra stara duša
the latest thing (in hats) zadnja novost (v klobukih)
oh, poor thing! o, revče!
before all thing predvsem
in all things v vsakem oziru (pogledu)
out of things zunaj dogajanj
a pretty thing (ironično) lepa stvar
things person: pravno osebne, premične stvari
things real nepremičnine, realitete
things political stvari politike, politične zadeve
swimming things kopalne stvari potrebščine
things are improving stvari (stanje) se boljšajo
things have changed stvari (razmere) so se spremenile
things begin to look brighter položaj se polagoma popravlja
the thing was to get home najvažnejše je bilo priti domov
of all the things to do! in ravno to moraš napraviti
as things stand kot stvari stojé
to do the handsome thing by vesti se spodobno do
to have a thing about pogovorno biti ves mrtev na (kaj); imeti strah pred; imeti (kaj) proti
I am not the thing today ne počutim se dobro danes
I know a thing or two about it nekoliko se spoznam (razumem) na to
it is not the thing to do to se ne spodobi
it's one of those things tu se ne da nič napraviti
it comes to the same thing to pride na isto
to make a (good) thing of pogovorno dobiti (izvleči) dobiček iz
to put things into s.o.'s head vznemiriti koga (s kako novico)
to put one's things on obleči se
to take off one's things sleči se
to take the things off the table pospraviti mizo (stvari z mize)
that's no small thing to ni majhna stvar (malenkost)
that's the thing to je (tisto) pravo
this is not the thing to ni (tisto) pravo (pravšno)
there's no such thing ni govora o tem
there was not a thing left nič ni ostalo

toníti (tónem) imperf. ➞ utoniti

1. affondare, andare a fondo

2. perdersi, sparire; sprofondare, essere somerso:
resnica tone v množici besed la verità è sommersa da una valanga di parole
toniti v spanec sprofondare nel sonno
pren. z državljansko vojno dežela tone v krvi con la guerra civile il Paese sprofonda in un mare di sangue
pren. sonce tone za goro il sole cala dietro il monte
Benetke polagoma tonejo Venezia sta lentamente sprofondando

trago moški spol požirek; figurativno čaša trpljenja

echar un trago napraviti požirek
a tragos polagoma
beber a largos tragos piti v dolgih požirkih
pasar la vída a tragos delo menjavati s počitkom

usédati se to sink

ta tla se polagoma usedajo this ground is gradually subsiding; kemija to subside, to precipitate

via²

A) avv.

1. proč, stran:
via di qui!, via di li! proč!, stran!
andar via oditi; izginiti
balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
buttare, gettare via vreči proč, odvreči
buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
dare via oddati, podariti, prodati
essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
essere di fuori via pog. biti tuj:
usanze di fuori via tuji običaji
levar via odstraniti, umakniti
mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
mandar via qcs. kaj odposlati
portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

2.
e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

3.
via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

B) inter.

1. proč!, stran!

2. šport start!, gremo!:
pronti... via! pozor... start!

3. (izražanje spodbujanja)
animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj

wear^*2 [wɛ́ə]

1. prehodni glagol
nositi (na sebi), imeti na sebi
figurativno nositi neko čast; ponositi, oguliti; utruditi, izčrpati
figurativno glodati

2. neprehodni glagol
nositi se, držati se, biti trajen (trpežen), vzdržati; obrabiti se, oguliti se, trošiti se; vleči se, počasi iti mimo, bližati se koncu, miniti
figurativno postati

worn cloths obrabljena, ponošena, oguljena obleka
a worn joke stara, obrabljena šala
to wear black nositi črno obleko, biti črno oblečen
to wear the breeches (trousers, pants) pogovorno nositi hlače, biti gospodar (o ženi v zakonu)
her courage wore thin pogum ji je polagoma upadel
to wear the crown nositi krono, figurativno biti kralj; religija postati mučenik
to wear one's coat to rags oguliti svoj suknjič
their friendship has worn well njihovo prijateljstvo se je dobro držalo
to wear the gown figurativno biti pravnik
to wear one's hair curled nositi (imeti) nakodrane lase
to wear one's heart on the sleeve figurativno reči vse, kar nam je na srcu, biti preveč iskren
to wear s.o. in one's heart biti komu vdan, nositi koga v svojem srcu
to wear horns figurativno biti rogonosec (varan soprog)
to wear a hole in dobiti luknjo (v obleki) od obrabe
to wear a pair of shoes comfortable iznositi, uhoditi (svoje) čevlje
to wear well dobro se nositi; biti mladega videza; vzdržati, prenesti kritiko
he wears well ne bi mu prisodili njegove starosti, videti je mlajši
she wears her years well dobro nosi svoja leta, videti je mlajša (kot je v resnici)
to wear the petticoat pogovorno biti copatar, biti pod copato
to wear thin postati oguljen; figurativno postati slab (medel, mlahav); zbledeti, izgubiti se, izginiti
to wear white oblačiti se v belo, biti belo oblečen
he is worn by care skrb ga gloda, grize
the day wears to an end dan se bliža kraju, polagoma mineva
she wears on me ona mi gre na živce