Franja

dragée [draže] féminin

1. posladkorjen mandelj, bonbon; pharmacie dražé, pilula; šibra, drobna svinčenka

2. mešana krma

dragée amère (figuré) grenka pilula
avaler la dragée pogoltniti pilulo, figuré ugrizniti v kislo jabolko
tenir la dragée haute à quelqu'un koga pustiti dolgo čakati za kaj; prisiliti koga, da drago plača, kar želi imeti
dragée d'attrape dražeja, pri kateri sladkor prekriva grenko sredico

echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
echar el alma komaj dihati
echar barriga debel postati, trebuh dobiti
echar la bendición blagosloviti; poročiti
echar bilis besen postati
echar los bofes vse sile napeti
echar un brindis napiti, nazdraviti
echar cálculos preračunati, preudariti
echar carnes zrediti se, debel postati
echar un cigarro cigaro kaditi
echar al coleto pogoltniti
echar coplas pesmi (popevke) peti
echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
echar los dientes zobe dobi(va)ti
echar un discurso govor imeti
echar espumarajos peniti se od jeze
echar un fallo sodbo izreči
echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
echar hojas liste dobiti
echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
echar maldiciones preklinjati
echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
echar una mano, echar una partida igrati partijo
echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
echar al mundo na svet prinesti, roditi
echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
echar pestes preklinjati, razsajati
echar pie a tierra razjahati; izstopiti
echar raíces korenine pognati
echar raya prečrtati; izkazati se
echar sangre kri pljuvati, kri puščati
echar el sello nalepiti znamko
echar suertes žrebati
echar tacos preklinjati in razgrajati
echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
echar (la) voz razširiti glas
echarla de escritor pisatelja se delati
¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
echar al aire v zrak vreči; razgaliti
echar a la cara očitati
echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
echar a perder pokvariti, uničiti
echar a pique, echar a fondo potopiti
echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
echar de beber naliti (pijače)
echar de comer jesti dati
echar de menos pogrešati; hrepeneti po
echar de repente govoriti brez priprave
echar de sí od sebe dati; odbiti
echar de ver videti, zagledati; uvideti
por alto prezirati
¡échate! tiho! (psu)
echar a (correr) začeti (teči)
echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
echarse atrás umakniti se
echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
echarse a perder pokvariti se, propasti
echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
echarse de codos nasloniti se na komolce
echarse de ver zapaziti, spoznati
echarse sobre planiti na, nenadoma napasti

enferrer [ɑ̃fɛre] verbe transitif prebosti (son ennemi svojega sovražnika, v dvoboju)

s'enferrer nabosti se; (riba) pogoltniti trnek; ujeti se (dans ses mensonges v lastnih lažeh)

enfiler [ɑ̃file] verbe transitif vdeti (une aiguille šivanko); (na)nizati (des perles bisere); nabosti, prebosti; vieilli varati, oslepariti

s'enfiler krepniti (naravnost) v; pogoltniti, »pospraviti« (jedačo)
enfiler la chemise smukniti v srajco, obleči si srajco
s'enfiler le chemin à pied kreniti na pot
enfiler une rue kreniti v ulico
s'enfiler un bon dîner z užitkom pojesti dobro večerjo
s'enfiler un verre (de vin) zvrniti, popiti kozarec (vina)
s'enfiler tout le travail z nevoljo, nerad iti na delo
cela ne s'enfile pas comme des perles to ni tako preprosto, kot je videti

giù

A) avv.

1. dol, doli:
scendi subito giù! pridi takoj dol!
venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
mettere giù odložiti:
mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
venire giù ekst. podreti se:
non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
giù da quella sedia! dol s stola!
giù le mani! roke dol!
giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
e giù botte da orbi nato pa so padle batine

4.
in giù navzdol:
è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

5.
da, di giù od spodaj:
il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
da giù in su od spodaj navzgor
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

6.
su per giù, giù di lì približno, nekako:
ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

B) prep.
giù per po:
se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi

gobble² [gɔ́bl] prehodni glagol & neprehodni glagol
kavdrati; hlastno goltati

to gobble down pogoltniti

golta|ti (-m) pogoltniti schlucken; (hitro jesti) schlingen, verschlingen

grenák bitter; (bolečina itd.) bitter, keen, sharp, poignant

grenka izguba a bitter loss
do grenkega konca to the bitter end
grenka sol Epsom salts
grenke solze salt tears
to je grenka pilula (figurativno) it's a bitter pill
pogoltniti grenko pilulo to swallow a bitter pill
imeti gren okus v ustih to have a bitter taste in the mouth
točiti grenke solze to weep (ali to shed) bitter tears, to weep bitterly

lie down neprehodni glagol
leči, zlekniti se

to lie down under an insult pogoltniti žaljivko
to lie down on the job biti malomaren, izogniti se delu
to take it lying down ne upirati se, pogoltniti (žaljivke, poraz)

lump² [lʌmp]

1. prehodni glagol
narediti kepo, nakopičiti, dati na kup, zmetati v en koš (together)
staviti ves denar (on na)
figurativno premetati, pomešati, zmešati (with s, z)
zbrati (in(to) v, under pod)

2. neprehodni glagol
kepiti, nakopičiti se; okorno se premikati, štorkljati (along); sesesti se (down)

if you don't like it you can (ali may) lump it če nečeš, pa pusti
sleng to lump it sprijazniti se s čim, iti k vragu, pogoltniti kaj

mandare v. tr. (pres. mando)

1. poslati, odposlati:
mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
mandare a male pokvariti, skvariti
mandare a fondo potopiti
mandare in rovina uničiti, razdejati
mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
mandare via qcn. spoditi koga
mandare via un operaio odpustiti delavca
mandare una lettera odposlati pismo
mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti

2. poslati, nastaviti:
lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
mandare in prigione poslati v zapor
mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu

3. pognati:
mandare la macchina pognati avto
mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)

4.
mandare un grido zakričati
mandare lampi bliskati se
mandare sangue krvaveti

5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
piove che Dio la manda lije kot iz škafa
PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri

mandō¹ -āre -āvī -ātum (manus in dare, torej = v roko dati)

1. izročiti (izročati), preda(ja)ti, poveriti (poverjati), (pre)pustiti ((pre)puščati), da(ja)ti: epistulam Pl., bona fidei alicuius Ter., aliquam (filiam) viro Pl. omožiti, zamož dati, honores ali magistratūs Ci. (držpr. t.t.) podeliti (podeljevati), ceteris imperatoribus imperia mandata esse Ci., m. aliquem aeternis tenebris Ci., corpus humo m. V. zemlji izročiti = pokopati, semen terrae m. Col. sejati, harennae semina m. O., hordea sulcis m. V., se fugae m. C. ali vitam fugae m. Ci. bežati, salutem alicui m. O., aliquem vinculis m. Ci. zapreti, forum siccis H. odkazati, ex animis mentibusque Ci. vtisniti si v srce in glavo, memoriae Ci. zapomniti si, pomniti, na izust (na pamet) se naučiti, pa tudi = potomstvu izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati): L., litteris Ci. zapisati, na papir dati, scriptis, historiae, versibus Ci., fruges vetustati Ci. dolgo hraniti, pustiti, da se postarajo, caput clavae Sen. tr. nasloniti na kij, aliquem mālis (sc. māla -ae) Acc. fr., Lucr. pogoltniti, požreti, pestis mandata hostili manu Enn. fr. „pogibel, ki mi jo je izročila sovražna roka“, poguba od sovražne roke (ki jo na nek način hranim).

2. naročiti (naročati), da(ja)ti napotek (napotke), ukaz(ov)ati, vele(va)ti, da(ja)ti vedeti, sporočiti (sporočati): Rhodiaca vasa mandavi (sc. emenda) Ci. sem naročil, excusationem Suet., adoptionem Iust. veleti, da se postavi dedič prestola, alicui parricidium Sen. rh., tibi de nostris rebus nihil sum mandaturus per litteras Ci. ep., arcanum nefas Stygias ad undas Lucan., si quid ad uxores mandarent Fl., res mandata Ci. naročilo, nalog; s finalnim stavkom: Pl., huic mandat, Remus adeat C., mandat Sopatro, ut (sc. signum) demoliatur Ci., Trebonio mandaverat, ne … pateretur C.; poklas. z ACI: Suet., Iust., Eutr.; redko z inf.: Mart., mandavit Tigranen Armeniā exturbare T.; z acc. in gerundivom: Suet., cum principes (sc. Alcibiadem) … interficiendum insidiis mandassent Iust. — Od tod subst. pt. pf. mandātum -ī, n

1. naročilo, nalog, povelje, ukaz, napotilo, napotek: mandato meo Ci., mandata publica Ci., mandata Neronis de nece sua ad procuratores clam missa T., cum litteris mandatisque ad Catilinam missi Ci. s pis(me)nimi in ustnimi naročili (ukazi), mandata edere N., mandata dare alicui ad aliquem Ci., mandata interficiendi Pisonis centurioni dare T., dare alicui mandata, ut … Ci., dabit mandata reverti O., mandata exsequi, efficere Ci. ali facere Cu. ali perficere L. ali peragere Lucan., mandata reffere C. prinesti; v dobesednem (prvotnem) pomenu „vročilo“ = „vročena stvar“ še pri H.: mandata (v roke dani zavitek) frangere.

2. occ.
a) cesarski ukaz: Plin. iun., Traianus in Plin. iun., Front.
b) pogodba, po kateri se kdo zaveže, da bo brezplačno poskrbel za naložen mu posel: iudicium mandati Ci. zaradi neizvršenega naročila, zaradi neizpolnitve pogodbe, tako tudi actio mandati Icti., mandati condemnari Icti. zaradi neizpolnjene pogodbe.

médecine [mɛdsin] féminin zdravstvo, zdravniška veda, zdravniški poklic; zdravilstvo, medicina; vieilli zdravilo, zdravilno sredstvo

médecine de cheval ostro, hudo zdravilo
médecine clinique klinično zdravstvo
médecine générale splošna medicina
médecine infantile otroško zdravstvo
médecine légale sodna medicina
médecine naturiste zdravstvo, ki se poslužuje naravnih metod (zdravljenja)
médecine opératoire kirurgija
médecine vétérinaire veterina, živinozdravstvo
docteur, étudiant masculin en médecine doktor, študent medicine (medicinec)
Faculté féminin de médecine medicinska fakulteta
avaler la médecine (figuré) pogoltniti, požreti grenko pilulo
exercer la médecine opravljati zdravniški poklic
faire sa médecine študirati medicino
prendre médecine vzeti zdravilo

pílula pilule ženski spol

pilula za hujšanje pilule pour maigrir
grenka pilula (figurativno) pilule amère (ali difficile à avaler)
kontracepcijska pilula pilule anticonceptionnelle (ali antibaby)
osladiti komu grenko pilulo dorer la pilule à quelqu'un
pogoltniti pilulo (figurativno) avaler la pilule (ali le morceau), avaler des couleuvres

pílula (-e) f farm. pillola, compressa:
pogoltniti, vzeti pilulo ingoiare, prendere la pillola
kontracepcijska pilula pillola anticoncettiva
odvajalna pilula pillola purgativa
uspavalna pilula sonnifero
pren. požreti grenko pilulo inghiottire una pillola amara

pílula píldora f

grenka pilula (fig) un trago amargo
osladiti komu grenko pilulo dorar la píldora a alg
pogoltniti grenko pilulo tragarse la píldora, tragar quina
kontracepcijska pilula antibaby píldora
shujševalna pilula píldora de adelgazamiento

pilule [-lül] féminin, pharmacie pilula

pilule amère, difficile à avaler (figuré) grenka pilula
pilule pour maigrir pilula za hujšanje
avaler la pilule (figuré, familier) ugrizniti v kislo jabolko, pogoltniti pilulo
dorer la pilule osladiti pilulo
prendre une pilule vzeti pilulo, figuré, populaire doživeti neuspeh

pogóltati (-am) perf. glej pogoltniti

požre|ti² [é] (-m) požirati

1. (pogoltniti) schlucken, verschlucken, verschlingen, hinunterschlingen

2. figurativno denar ipd.: verschlingen

3. solze: unterdrücken, hinunterschlucken, verschlucken; žalitve, hude besede: wegstecken, einstecken, verschlucken
mirno požreti žalitve ipd.: eine gute Miene zum bösen Spiel machen
držati se
kot bi metlo požrl als hätte (er) eine Elle verschluckt, als wenn (er) einen Stock verschluckt hätte
požrl bi se od jeze ipd.: ich könnte mich in Stücke reißen
izginiti kot bi ga zemlja požrla wie vom Erdboden verschluckt

požreti slino frazem
(zadržati svoje mnenje ali občutja) ▸ lenyeli a békát
Raje požrite slino in bodite tiho, kot da bi prispevali k slabemu razpoloženju, ki prevladuje te dni. ▸ Inkább nyelje le a békát és maradjon csendben, mintsem hozzájáruljon az ezeken a napokon uralkodó rossz hangulathoz.
Sopomenke: pogoltniti slino