Franja

mohikanski pridevnik
1. (o Mohikancih) ▸ mohikán
2. (o frizuri) ▸ mohikán

Moritasgus -ī, m Moritázg, Kavarinov sin, poglavar Senonov: C.

Nasua -ae, m Názua, svebski poglavar: Ci.

pigmejski pridevnik
(o Pigmejcih) ▸ pigmeus

pleménski (-a -o) adj.

1. di, da tribù, tribale:
plemenski poglavar capotribù

2. di, da razza:
plemenski bik, žrebec caporazza; toro da razza, stallone

prae-cellō -ere (prae in *cellere1) štrleti; metaf.

1. intr. odlikovati se, izkaz(ov)ati se: Lucr., Plin. idr., ut quisque fortunā utitur, ita praecellet Pl., scientiā L., opibus vetustis et gravitate morum T., arte Suet., dignitate inter aliquos Icti., per nobilitatem et eloquentiam T., id, quod in eo praecellit Aug., quae (sc. ales) ex omni avitio longe Ap.; z dat. (pred kom): mortalibus Sil.; abs.: num praecellit vinum? Vulg.; occ.: qui genti praecellebat T. ki je načeloval plemenu, ki je bil poglavar plemena.

2. trans. prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati), nadkriliti (nadkriljevati): Agrippina famā Liviam praecellebat T., aliquam fecunditate praecellere T., eos Vulg., cuncta Aug., ceteros honoris ordine Pap. (Dig.). — Od tod adj. pt. pr. praecellēns -entis štrleč, izstopajoč = odličen, izvrsten, viden: Sil., Suet. idr., vir et animo et virtute praecellens Ci., ille Scipio, vir omnibus rebus praecellentissimus Ci., Vergilius praecellentissimus vates Plin., uniones magnitudine praecellentes Plin., maior alia (sc. ficus) pomo et suavitate praecellentior Plin., praecellens ingenio vir Vell., Caesar, vir ingenii praecellentis Gell., est aliud alio praecellentius Aug., hunc (sc. deum) esse rerum omnium praecellentissimum Boet.

prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. — Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

2. v javnosti
a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.

razbójniški de brigand, (de) pillard

razbojniška jama repaire moški spol de brigands
razbojniški napad attaque ženski spol (ali agression ženski spol) à main armée, hold-up moški spol
razbojniški poglavar chef moški spol de brigands
razbojniška tolpa bande ženski spol (ali troupe ženski spol) de brigands

razbójniški

razbojniška jama cueva f de ladrones
razbojniški poglavar capitán m de bandoleros
razbojniška tolpa cuadrilla f de ladrones

roparsk|i [ó] (-a, -o) räuberisch (tudi živalstvo, zoologija), Raub- (morilec der Raubmörder, napad der Raubüberfall, poglavar der Räuberhauptmann, vitez der Raubritter, tolpa die Räuberbande)

róparski (-a -o) adj.

1. di briganti, di rapinatori; di rapina; pirata:
roparska izdaja edizione pirata
roparska ladja nave pirata
roparska tatvina rapina a mano armata
roparska tolpa banda di rapinatori
roparski napad rapina
roparski poglavar capobanda
roparski pohod scorreria
roparski umor omicidio a scopo di rapina
roparsko gnezdo covo di briganti
roparsko gospodarjenje economia di rapina

2. rapace:
roparska žival animale rapace

stato² m

1. država:
stato monarchico, repubblicano monarhija, republika
stato democratico, totalitario demokratična, totalitarna država
stato federale, unitario zvezna, unitaristična država
stato di diritto, di polizia pravna, policijska država
stato cuscinetto tamponska država
stato guida vodilna država
stato del benessere država blagostanja
affare di stato državna zadeva
Capo dello stato državni poglavar
colpo di stato državni udar
Ferrovie dello stato državne železnice
ragion di stato državni razlogi (raison d'Etat)
scuola di stato javna šola
Stati Uniti d'America Združene države Amerike
uomo di stato državnik

2. ekst. država (ozemlje)

3. hist.
Città stato mestna država, polis

ulèma m (t. ulema, ar.)
1. ulema muslimanski verski učenjak, teolog in pravnik
2. ž muslimanski teologi in pravniki: bar jedan od Mutevelića da izuči škole i pripada ulemi; reis-ul-ulema verski poglavar muslimanske verske skupnosti v državi; ulema-medžlis m upravni organ muslimanske verske skupnosti

vikinški pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o Vikingih) ▸ viking
2. (o lastnosti ali obnašanju) ▸ vikingArhitektura, ribiške vasice, nešteto otokov, gorovja, ledeniki in globoki fjordi bodo v nas vzbudili vikinški nagon po raziskovanju in osvajanju. ▸ kontrastivno zanimivo Az építészet, a halászfaluk, a számtalan sziget, a hegységek, a gleccserek és a mély fjordok felkeltik bennünk a vikingek felfedezési és hódítási ösztönét.

vrhóven (-vna -o) adj. supremo; in capo:
vrhovni komandant comandante in capo
vrhovno poveljstvo comando supremo
jur. vrhovno sodišče corte suprema
pejor. pren. vrhovni (samovoljni)
poglavar califfo
vrhovno gospostvo sovranità

ἄρχων, οντος, ὁ (pt. od ἄρχω) 1. vladar, predstojnik, poglavar, župan. 2. v Atenah: (prvi) arhont (navadno ἐπώνυμος, ker se je po njem imenovalo leto). 3. uradnik, gosposka. 4. namestnik v provinciji.

ἀσι-άρχης, ὁ azijski poglavar, višji duhovnik rimske provincije Azije.

ἔπαρχος, ὁ namestnik (dežele), poglavar.

ἔφ-ορος, ὁ (ἐφ-οράω) 1. paznik, nadzornik, poglavar. 2. efori (v Sparti najvišja oblast peterih mož, ki so bili vsako leto voljeni in so nadzirali vso državno upravo).

ἡγεμών, όνος, ὁ, ἡ 1. vodnik, -ica, kažipot, početnik, -ica. 2. poveljnik, vojskovodja, častnik, vojaški tribun. 3. vladar, kralj, knez, namestnik NT, poglavar, upravitelj.