-
κατα-δύω [trans. fut. καταδῡ́σω, aor. κατέδῡσα, intr. fut. med. καταδύσομαι, aor. κατέδυν, pl. καταδέδῡκα, ep. aor. 2 pt. καδδύς = καταδύς, aor. mixtus κατεδύσετο, imp. 2 sg. καταδύσεο] 1. trans. potisnem v vodo, potapljam τὴν νῆα, pogrezam ali poškodujem (ladjo), da se potopi; pren. pahnem, spravim v žalost τινὰ ἄχει. 2. intr. (med. in κατα-δῡ́νω) a) tonem, potapljam se, pogrezam se ἡ νῆσος κατὰ θαλάττης, ναῦς; zahajam φάος ἠελίοιο, ἐς ἠέλιον καταδύντα do solnčnega zahoda; b) grem, lezem v kaj, vdiram v ὅμιλον, μῶλον Ἄρηος, πόλιν; μάχην spuščam se v bitko, μυῖαι καδδῦσαι κατὰ ὠτειλάς ki so se zalezle v rane, εἰς Ἀΐδαο δόμους grem v podzemlje; c) skrijem se, εἰς ὕλην; pren. ὑπὸ τῆς αἰσχύνης skrivam se, ginem od sramu; d) nadenem si, oblečem si τεύχεα.
-
καται-βάτης, ου, ὁ (βαίνω) ki pelje v podzemlje Ἀχέρων.
-
κάτ-ειμι [pt. κατιών, ep. impf. κατήιεν = κατῄει, aor. med. καταεισάμην] κατ-έρχομαι [fut. κατελεύσομαι, aor. ep. poet. κατήλυθον, inf. κατελθέμεν] 1. doli pojdem, prihajam, stopim Οὐλύμποιο, ἐξ οὐρανοῦ, Ἴδηθεν, ποταμόνδε, pridem iz dežele v mesto πόλινδε, priplovem iz morja v pristanišče εἰς λιμένα, ἐπί νῆα; grem v podzemlje, umrem Ἄϊδος εἴσω, Ἄϊδόσδε, δόμον Ἄϊδος; ἀπὸ τοῦ ἡλίου κατῄει θερμόν solnce je izžarevalo gorkoto; εἰς πόλεις pridem v mesta. 2. doli tečem πεδίονδε, razlijem se, poplavim. 3. vrnem se domov (iz pregnanstva) φυγάδες. 4. nastanem, vzdignem se ἄνεμος. 5. dospem, pridem do koga (komu do ušes); ὀνείδεα zasramovanje prodira v srce. 6. o zraku, skali, strelah: padem, zadenem.
-
κάτω adv. (κατά) 1. na vprašanje kam: doli, navzdol, na tla, κάτω διεχώρει αὐτοῖς imeli so drisko; NT ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal. 2. na vprašanje kje: spodaj, spodnji, v podzemlju, τὸ κάτω τοῦ τόξου spodnji del loka, ἡ κάτω εἰσβολή spodnji vhod; οἱ κάτω a) mrtveci; b) primorci (opp. prebivalci v sredini dežele); τὰ κάτω; c) podzemlje, spodnji svet; d) primorje, ἡ κάτω Ἀσία Mala Azija. – comp. κατώτερος 3 nižji, bolj spodnji, ἀπὸ διετοῦς καὶ κατωτέρω NT (dečke) dveh let in nižje; τὰ κατώτερα spodnji deli sveta = zemlja; sup. κατώτατος 3 najbolj spodnji, najnižji; adv. κατώτατα najbolj spodaj.
-
Κέρβερος, ὁ mnogoglavi pes, ki je stražil podzemlje.
-
Κιμμέριοι, οἱ 1. bajen narod, ki je stanoval pri vhodu v podzemlje. 2. narod na severni obali Črnega morja; adi. Κιμμερικός 3, Κιμμέριος 3; dežela Κιμμερία, ἡ (Krim), Κιμμέρια τείχη primorsko mesto na tavrijskem Herzonezu.
-
Λευκάς, άδος, ἡ 1. πέτρη Bela stena na potu v podzemlje. 2. jonski otok; preb. Λευκάδιοι, οἱ.
-
σκότος, ὁ σκότος, ους, τό [Et. nem. Schatten, (stvn. scato, got. skadus)] 1. tema, mrak, ὑπὸ σκότου κατέχω τι skrivam kaj a) noč; b) slepota; c) podzemlje; d) tema smrti; e) nezavest, omotica, omedlevica. 2. pren. a) zaslepljenost, zmedenost; b) skrivnost, skrivališče, nejasnost.
-
χθόνιος 3 in 2 (χθών) 1. ki pripada zemlji, v (na) zemlji rojen, rojak, domač(in) πάγος, deželan (= αὐτόχθων); Ἐρεχθεῖδαι; iz zemlje rojen Ἐχίων. 2. podzemeljski ἑστία (o očetovem grobu), μαντεῖον, ἠχώ ki prihaja iz podzemlja, Ζεὺς χθόνιος Pluton, vladar podzemlja, Ἑρμῆς ki spremlja duše v podzemlje, θεαὶ χθόνιαι Demeter in Perzefona, pri Sof. = Erinije; φάμα ki prodira do podzemlja, χάρις χθονία hvaležnost, katero so si χθόνιοι θεοί zaslužili, ker so milostno sprejeli Ojdipa.