položáj (-a) m
1. posizione, situazione:
navpičen, poševen položaj posizione eretta, inclinata
2. sito, situazione; ubicazione, posizione:
položaj stavbe sito, ubicazione dell'edificio
položaj besede v stavku posizione, collocazione della parola nella frase
3. (mesto pri obrambi, napadu, mesto za uresničitev kakega namena) posizione:
obstreljevati sovražnikove položaje bombardare le posizioni nemiche
4. (mesto v skupnosti) funzione, grado; posto (direttivo), posizione, carica:
imeti odgovoren, visok položaj avere una funzione di responsabilità, essere un alto funzionario; avere, occupare, (ri)coprire, rivestire, detenere una posizione di responsabilità, una carica di responsabilità, un'alta posizione, un'alta carica
pog. ljudje na položajih i pezzi grossi, i pezzi da novanta, gli alti papaveri
5. condizione, status:
položaj žensk la condizione femminile, della donna
monopolni položaj condizione di monopolio
6. ekst. situazione:
biti kos položaju essere all'altezza della situazione
7. lov. appostamento; voj. appostamento, posizione
8. astr. posizione:
položaj nebesnega telesa la posizione di un astro
navt. določiti položaj fare il punto
neudoben položaj giacitura scomoda; posizione scomoda
pren. ključni položaj posizione chiave
zaiti v težaven položaj ridursi a mal partito; mettersi, cacciarsi in una situazione difficile
položaj ploda (v maternici) posizione fetale, posizione del feto
voj. biti v položaju mirno stare sull'attenti
Zadetki iskanja
- scancio agg. (m pl. -ii) toskansko
a scancio, di scancio, per scancio poševen, kriv, postrani - scelus -eris, n (indoev. kor. *sqel(e)- upogniti, upogibati, (u)sločiti, zaviti, metaf. narobe, napačno ravnati; prim. skr. káṭaḥ, káṭiḥ, káṭī kolk, gr. σκέλος stegno, σκολιός upognjen, kriv, κῶλον = sl. člen, koleno, stvnem. scëlah = nem. scheel poševen, neumen)
1. zlodéjstvo, zločin(stvo), hudodelstvo, zlobno (zločesto, pregrešno, brezbožno) dejanje, ravnanje, ukrep: V., O., STAT. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare, prope parricidium necare CI., scelestum ac nefarium facinus atque eius modi, quo uno maleficio scelera omnia complexa esse videantur CI., Piso sceleris condemnat generum suum CI. zaradi veleizdaje, kot vstajnika zoper državo, scelera et fraudes CI., licentia scelerum, scelerum conscientia S., scelus divinum et humanum L. proti bogovom in ljudem, minister sceleris L. pri zločinu (umoru), scelus legatorum interfectorum L. zločin umora, izvršenega nad poslanci, tamquam scelera ostendi oporteat, dum puniuntur, flagitia abscondi T., scelus facere, perficere CI. ali admittere CI. EP., SEN. TR. ali committere CI. ali (in sese) concipere CI. ali edere CI., L. ali suscipere CI. storiti (narediti, izvršiti) hudodelstvo (zločin), scelere se devincire ali se alligare ali se obstringere ali obstringi ali astringi CI. naložiti si, obremeniti se z zločin(stv)om, in scelera simul ac dedecora prorumpere T.; preg.: scelera non habere consilium Q.
2. meton.
a) zlobnost, hudobnost, zločinskost, brezbožnost, brezboštvo, podlost, ničvrednost, pregrešnost, lopovstvo, barabinstvo, barabstvo, barabija, malopridnost, nizkotnost, lokavost: alicuius furore et scelere concitata manus ista CI., ex hac enim parte pudor pugnat, illinc petulantia, … hinc pietas (domoljubje), illinc scelus CI. veleizdajstvo, salamandrae PLIN., nec bestiarum solum scelera sunt, sed interim aquarum quoque et locorum PLIN. lokavščine, scelera naturae (= potresi in drugi naravni pojavi) PLIN.
b) (konkr.) zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež: ne bestiis, quae tantum scelus attigissent, immanioribus uteremur CI.; poseb. kot psovka: TER., AP. idr., scelerum caput PL. = največji lopov, lopov prve vrste; z gen.: scelus viri PL. lopovski mož, scelus artificis V. brezbožni (zločesti) spletkar (rovar kovarnik); o moških osebah s pron. m: is scelus PL., illic scelus TER.
c) (o stvareh slabega okusa): senapis scelera PL. izmet (izvržek) gorčice = ostudna gorčica.
d) kazen za zločin (za zlobno ali brezbožno dejanje): scelus expendere, merere V.
e) udarec usode, nesreča: quod hoc est scelus? PL. ali quid hoc est sceleris! TER. kako bridka usoda!, accidit infandum nostrae scelus puellae MART. - straight3 [stréit]
1. samostalnik
premost; premica, ravnina; zadnji (ravni) del dirkališča za konjske dirke
ameriško, sleng resnica, prava ugotovitev
šport po vrsti doseženi uspehi; (karte, poker) sekvenca petih kart
out of the straight neraven; poševen, nagnjen; grbav; figurativno nepošten
2. medmet
zares!, resnično!, v resnici! - talus [talü] masculin pobočje, strmina; poševnost
en talus poševen; strm - tip3 [tip]
1. samostalnik
nagnjenje, nagnjen položaj, nagib; odlagališče
to give a tip to s.th. postaviti kaj v poševen položaj, prekucniti, prevrniti kaj
2. prehodni glagol
prevrniti, prekucniti; nagniti; zvrniti; izprazniti z zvrnitvijo, z nagibanjem (npr. vagonček)
neprehodni glagol
nagniti se (večinoma tip over)
prevrniti se, prekucniti se
to tip over a teapot prevrniti čajnik
to tip s.o. into the water suniti koga v vodo
they tip ped the cart prevrnili (izpraznili) so voz
tip the water into the sink! izlij vodo v izlivek!
to tip the balance prevagati - vacillō (vaccillō) -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *u̯a-n-q biti kriv (ukrivljen, upognjen); prim. skr. váñcati omahuje, postaja kriv, vakráḥ kriv, zavit, upognjen, poševen, lat. con-vexus, stvnem. winchan = nem. winken) majati se, opotekati se, omahovati, zibati se: terra vacillat, tecta vacillant, arbor vacillans Lucr., ex vino vacillantes Ci. ap. Q., in utramque partem toto corpore Ci., milites vacillantes Cu.; metaf.: tota res vacillat Ci., iustitia vacillat vel iacet potius Ci., in vetere aere alieno vacillant Ci. se pogrezajo, tičijo, cum animus paulum vacillaret Sen. ph., vacillans legio Ci. nezanesljiva.
Opomba: Lucr. meri vācillo, zato najdemo v nekaterih novejših izdajah pisano vaccillo. - wryneck [ráinek] samostalnik
zoologija vijeglavka (ptica)
medicina trd vrat
pogovorno oseba s trdim vratom
wrynecked ki ima trd (poševen) vrat - δόχμιος 3 δοχμός 3 ep. (po)prečen, poševen, počezen, po strani, kriv. – adv. δόχμια od strani ἦλθον.
- ἐγ-κάρσιος 3 [Et. slov. črez (iz čers-)] prečen, počezen, pošēven; τεῖχος prečni zid.
- λέχριος 3 počezen, poševen, poprečen, na stran nagnjen, πάντα λέχρια vse gre narobe.
- λοξός 3 [Et. iz loq-só-s, gršk. λέχριος] poševen, poprečen, proč obrnjen, nevoščljiv, zaviden, Ζεὺς αὐχένα λοξὸν ἔχει Zevs ima proč obrnjen vrat, je nenaklonjen; adv. λοξόν grdo, postrani.
- πλάγιος 3 [Et. gl. πέλαγος] (v)prečen, poševen, postrani (postavljen); ἐκ πλαγίου (-ίων) od strani, v bok, εἰς πλάγιον ἀποτεταμένος počez stegnjen; subst. τὰ πλάγια krilo, stran vojske, πλαγίους λαμβάνω τοὺς πολεμίους zgrabim (napadem) sovražnika od strani, εἰς τὰ πλάγια παράγω postavim proti boku sovražne vojske.
- σκαληνός 3 poševen, ἀριθμός liho število.
- σκολιός 3 1. kriv, skrivljen σίδηρος, upognjen, poševen, nagnjen, zamotan. 2. nepošten, krivičen, lokav, zvijačen, hinavski, hudoben θέμιστες.