Franja

Sphīnx, Sphīngis, f (Σφίγξ)

1. Sfínga, neka izvirno egiptovska pošast, ki so jo Egipčani upodabljali kot ležečega krilatega leva z moškim zgornjim delom telesa, Grki in (po njihovem vzoru) Rimljani pa kot (nav. nekrilatega) leva z dekliško glavo in oprsjem. Grška Sfinga je živela pri bojotijskih Tebah; vsakemu mimoidočemu je zastavila uganko, in kdor je ni znal rešiti, ga je raztrgala. Grkom je Sfinga simbolizirala zgolj pogubno kugo, ki je pogosto razsajala po Tebah in okolici: Pl., O. (z gr. acc. Sphinga), Stat. (z gr. gen. Sphingos), Hyg., Sen. tr., Aus., Fest. (z gen. pl. Sphingum); kot podoba na Avgustovem pečatu: Plin., Suet.; v besedni igri: ut Cicero fecit, cum ei testem in iudicio Verris roganti dixisset Hortensius „non intellego haec aenigmata“: „atqui debes“, inquit, „cum Sphingem domi habeas“; acceperat autem ille a Verre Sphingem aeneam magnae pecuniae Q. (Instit. orat. 6, 3, 98).

2. sphinx sfínga, neka opica, najbrž šimpanz: Mel., Plin.

strupeni bradavičar stalna zveza
zoologija Heloderma suspectum (kuščar) ▸ gila, viperagyík
Sopomenke: gilska pošast

tá, to (pridevniško) este (m) , esta (f) , esto (n); ese, esa, eso

ta pošast! ¡ese monstruo!
to moje opažanje esta observación mía
to in ono esto y aquello
tj. esto es; (samostalniško) éste, ésta, esto
enkrat ta, enkrat oni ora éste, ora aquél
to so moje sestre éstas son mis hermanas
ta in oni éste y aquél
le-tá éste
ta je pa (res) dobra! ¡ésta sí que es buena!
govoriti o tem in onem hablar unas cosas y otras, hablar de varias cosas
v tem mestu (-tu, tukaj) en ésta
na tej (-tukajšnji) univerzi en esta universidad
v tem letu (en) este año
s tem, zaradi tega con esto
to je (= tj., namreč) esto es
3. t. m. (tega meseca) el tres del corriente (krajšava: 3 del cte.)
poznam te ljudi conozco a éstos

tricéphale [trisefal] adjectif triglav

monstre masculin tricéphale triglava pošast

Typhōe͡us -phōeī in (pesn.) -phōeos, acc. -phōea, m (Τυφωεύς kadeči se) Tifoêj, izjemno velik Gigant, sin Tartar(j)a in Zemlje. Ker je hotel Jupitra vreči s prestola, je ta treščil vanj strelo in ga pokopal pod goro Etna: O., V., Sil.; kot hudo pošast ga O. (Metam. 3, 303) imenuje tudi centimanus storoki. — Od tod adj.

1. Typhōis -idis (-idos), f tifoêjska: Aetna O.

2. Typhōïus 3 Tifoêjev, tifoêjski: tela V., cervix Cl.

Opomba: V odvisnih sklonih merijo nekateri latinski pesniki to ime trizložno, drugi štirizložno.

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

vīpereus 3 (vīpera)

1. gadji, kačji: carnes, dentes, fauces O., cruor (kot strup) O., pennae O. krilate kače, genus V. kačja zalega, anima V. strupeni dih, crinis Discordiae V. kačji lasje, venenum Lucan., manus Sen. tr. imajoča na rokah kače (namesto prstov), vipereum genus fratrum Sen. tr. iz zmajevih zob, ki jih je posejal Kadmos, morsus Amm.

2. s kačami (od kač) obdan (ovit), kačenosen, kačjelas: canis (= Cerberus) O., sorores (= Furiae) O., monstrum O. kačjelasa pošast (= Medusa).

volta in Olta -ae, f vólta, ólta, etrursko ime za neko pošast pri Volzinijcih: vetus fama Etruriae est, impetratum Volsinios urbem depopulatis agris subeunte monstro, quod vocavere Oltam, evocatum a Porsina suo rege Plin.

Γοργώ, όος, οῦς Γοργών, όνος, ἡ (γοργός) Gorgona, bajna pošast, katere pogled je izpremenil vsakega v kamen, ki jo je le pogledal. – adi. Γόργειος 3 Gorgonin.

δεῖμα, ατος, τό (δείδω) 1. strah, bojazen, groza. 2. strašilo, strah, pošast.

Ἔμπουσα, ἡ (od Hekate poslana) pošast.

ἔχιδνα, ἡ (ἔχις) 1. gož, kača, gad, modras. 2. Ἔχιδνα pošast, napol deklica, napol kača, Kerberova mati.

θήρ, ός, ὁ [Et. idevr. g'hwēr, slov. zver, lat. ferus iz g'hwero-s] 1. zverina, divjačina, divja žival, pos. ropne zveri, grdoba, pošast. 2. stvar, živo bitje; tudi: divji človek.

ἱππο-κένταυρος, ὁ hipokentaur (pošast, napol človek, napol konj).

κνώδαλον, τό (κνάω) divja, nevarna, strupena žival, zver(ina), pošast.

κύων [Et. idevr. k'wōn, lat. canis, nem. Hun-d. – gen. κυνός, voc. κύον, dat. pl. κυσί, κύνεσσι]. 1. pes, psica; a) Ἀίδαο Kerber; b) Ἀρίωνος pasja zvezda, Sirij; c) morski pes. 2. a) pošast, zver(ina) (o sfingi), Erinije; b) kot psovka.

μορμώ, οῦς μορμών, όνος, ἡ [Et. lat. formīdo, inis (f iz m po dissimil. m-m)] strašilo, pošast, bavbav.

πέλωρ, τό indecl. ep. πέλωρον τό [Et. poleg τέλωρ, po dissimil. iz qwerōr, sor. τέρας] orjak, velikan; pošast, nestvor; strah.

Σκύλλα, ἡ, ep. -λη morska pošast, ki je prebivala v skalnati votlini med Italijo in Sicilijo nasproti Haribdi.

τέρας, ατος, τό [Et. iz qwer-, sor. πέλωρ iz qwer-ōr (po dissim.), kor. qwer "narediti"; slov. čar, čarati. – Obl. gen. ep. τέραος, ion. τέρεος, pl. nom. τέρατα, ep. τέραα, ion. τέρεα; gen. τεράτων, ep. τεράων, ion. τερέων, dat. τέρασι, ep. τεράεσσι, ion. τερέεσσι]. 1. pomenljivo znamenje na nebu (grom, blisk, mavrica), (od boga poslano) znamenje, čudežno znamenje NT, čudež, čudo. 2. pošast, prikazen, grdoba, plašilo, strašilo.