Franja

per-rēpō -ere -rēpsī -rēptum (per in rēpere)

I. intr. prilesti: ad praesaepia, in aliena compluvia Col.; metaf.: paulatim deinde ludicra ars ad saturarum modos perrepsit Val. Max. —

II. trans. prelesti: tellurem genibus Tib. po kolenih se plaziti po zemlji.

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

preplazi|ti se (-m se) plaziti se hinüberkriechen, hindurchkriechen

prostrate¹ [prɔ́streit] pridevnik
na tleh ležeč; onemogel, premagan, nemožen, na kolenih, skrušen (with od)
figurativno ponižen, hlapčevski
botanika, zoologija plazeč

to lay prostrate premagati, vreči na tla
to lie prostrate ležati na trebuhu; figurativno plaziti se pred kom

quatre [katr] adjectif štiri

se mettre par quatre uvrstiti se po štiri
jouer à quatre mains igrati štiriročno
exposé aux quatre vents izpostavljen vetru z vseh strani
à quatre pas d'ici nekaj korakov od tod, čisto blizu
quatre à quatre prestopajočpo štiri stopnice
boire, manger comme quatre piti, jesti za štiri
clair comme deux et deux font quatre jasno ko beli dan
se mettre en quatre (pour) vse sile napeti, raztrgati se (za)
se renir à quatre s težavo se obvladati
entre quatre yeux med štirimi očmi
être tiré à quatre épingles biti zelo skrbno oblečen
fendre, couper un cheveu en quatre dlako cepiti
n'y pas aller par quatre chemins iti naravnost proti cilju
marcher à quatre pattes iti, plaziti se po vseh štirih
un de ces quatre matins nekega dne
faire le diable à quatre peklenski trušč delati
quatre barré četverec (čoln) s krmarjem
quatre sans barreur četverec brez krmarja
Henri quatre Henrik IV.
chapitre quatre četrto poglavje
faire les quatre cents coups razsipno, potratno živeti

Schleichtempo, das, im Schleichtempo fahren plaziti se

seguir [-i-, gu/g] slediti, zasledovati, iti za kom; nadaljevati (se); spremljati; posnemati; pripadati (stranki); pripetiti se

seguir las instrucciones ravnati se po navodilih
seguir la moda po modi se ravnati
¡seguidme! za menoj!
seguir a gatas (s)plaziti se za kom
seguir en coche peljati se za kom
seguir en su intento vztrajati pri svoji nameri
sigue en París ostane (še naprej) v Parizu
seguir para Madrid naprej se peljati v Madrid
siga V. por esta calle pojdite po tej ulici
el enfermo sigue sin mejorar bolnik je še vedno brez izboljšanja
hacer seguir poslati (za kom)
a seguir, seguirá se nadaljuje
punto y sigue pika in pisano naprej (pri diktiranju)
¿cómo sigue V.? kako se počutite?
seguir cantando nadaljevati s petjem, še naprej peti
los precios siguen subiendo cene se kar naprej dvigajo
sigo bueno dobro se počutim, dobro mi je (gre)
el tiempo sigue lluvioso vreme je še vedno deževno
Pedro sigue soltero Peter je še vedno samski
seguirse slediti, biti posledica; izvirati, izhajati; nastati
de ello se sigue iz tega je videti
síguese a ello nato sledi

skulk [skʌlk]

1. samostalnik
kdor se noče boriti na fronti; zmuzné, zabušant; kdor se skrije, potuhne, se odtihotapi, oprezuje, preži

2. neprehodni glagol
(strahopetno) se skrivati; prežati, oprezovati v zasedi; strahopetno se odtihotapiti (zmuzniti) v nevarnosti; izogibati se dolžnostim, delu; lenariti, "zabušavati"

to skulk after s.o. laziti, plaziti se za kom, zalezovati koga

splazi|ti se (-m se) plaziti se po vseh štirih: kriechen, čisto potiho: schleichen (nazaj zurückkriechen, zurückschleichen, v kaj hineinkriechen, hineinschleichen, skozi kaj durchkriechen, hindurchkriechen)

spláziti se (-im se) perf. refl. ➞ plaziti se

1. strisciare di soppiatto

2. penetrare strisciando

3. ekst. svignarsela di soppiatto, andarsene furtivamente, sgattaiolare

Staub, der, (-/e/s, -e/Stäube) prah; Staub saugen sesati prah, posesati; Staub wischen brisati prah; viel Staub aufwirbeln figurativ dvigniti dosti prahu; sich aus dem Staube machen figurativ pobrisati jo; vor jemandem im Staub kriechen plaziti se po trebuhu pred (kom); den Staub (einer Stadt usw.) von den Füßen schütteln otresti si z nog prah (kakega mesta itn.); wieder zu Staub werden povrniti se v prah

streichen (strich, gestrichen) über etwas mit der Hand usw.: gladiti, pogladiti; (ziehen) potegniti; Saiten: potegniti po (strunah); Salbe, Honig, Butter: mazati, namazati; Kitt in die Fugen: zamazati (rege z); Farben: barvati (z), (weißigen) beliti; (durchstreichen, fallenlasen) črtati, aus einer Liste usw.: brisati; aus dem Gedächtnis: izbrisati; die Segel, die Flagge ein Boot: spustiti; Technik gladiti, ravnati; premazovati; intransitiv Tierkunde Vögel: letati; (streifen) potepati se, potikati se; Wind: pihljati; Gebirge: Geographie imeti smer, slemeniti; durch ein Sieb streichen pretlačiti, pasirati; um etwas streichen Katze: plaziti se okoli, hoditi okoli

štíri (-ih) numer. quattro:
dva krat dva je štiri due per due fa quattro
ura je štiri sono le quattro
igrati v štirih giocare in quattro
korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
štirje letni časi le quattro stagioni
astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
na vse štiri vetrove ai quattro venti
rel. štiri poslednje reči i novissimi
filoz. štirje elementi i quattro elementi

štíri cuatro

ob štirih a las cuatro
ob pol štirih a las tres y media
med štirimi očmi a solas
po vseh štirih se plaziti andar a gatas (ali a cuatro patas)
stegniti vse štiri od sebe desperezarse

tatas

andar a tatas delati majave poskuse v hoji, po vseh štirih se plaziti

tlà (zemlja) tierra f ; (v sobi) suelo m , piso m

na (slovenskih) tleh en el suelo (esloveno)
cementna (iz desk, glinasta, mozaična) tla suelo de cemento (de tabla, arcilloso, (de) mosaico)
tla iz plošč embaldosado m
parketna tla suelo entarimado, suelo de parquet
domača, rodna tla suelo m natal
izgubiti tla pod nogami perder pie, fig hundirse
pasti na tla (o osebi) caer(se) al suelo, dar consigo en el suelo, desplomarse, (o predmetu) caer (ali venirse) al suelo, dar en tierra
spati na (golih) tleh dormir a suelo raso
na tla vreči derribar, dar en tierra con a/c
na tla se vreči arrojarse al suelo, (v ponižnosti) postrarse
tla mi gorijo pod nogami tengo que huir antes de que sea tarde
pobrati s tal recoger del suelo
zrušiti na tla (pri boksu) derribar
plaziti se po tleh arrastrarse por el suelo

traîner [trɛne] verbe transitif vleči (za seboj), vlačiti; vleči (koga kam); zavlačevati

traîner après soi vleči za seboj, s seboj
traîner la jambe, la patte s težavo hoditi
traîner les pieds vleči noge za seboj, podrsavati z nogami pri hoji
il me traîne à des réunions fastidieuses vlači me na doigočasne sestanke
il traîne cette maladie depuis trois ans že tri leta prenaša to bolezen
traîner ses mots, sur les mots počasi govoriti
traîner quelqu'un dans la boue (figuré) vleči koga po blatu, blatiti koga
traîner les choses en longueur zavlačevati stvari
traîner un boulet (figuré) imeti neprijetno obveznost, ki se je ne moremo znebiti; verbe intransitif vleči se; dolgo trajati; iti prepočasi, zaostajati, kasneti; počasi delati; péjoratif potepati se, pohajkovati, postopati, vlačiti se; biti v neredu, razmetan
traîner par terre vleči se po tleh
traîner dans les rues postopati po ulicah
des papiers traînent sur son bureau papirji so razmetani, v neredu na njegovi pisalni mizi
cela traîne en longueur to se zelo vleče
ça traîne partout to je že obrabljeno, premlačeno
ça n'a pas traîné! to je bilo hitro narejeno!
faire traîner quelque chose zavlačevati kaj
ne traîne pas en rentrant de l'école! ne bodi počasen, ko se vračaš iz šole!
le travail presse, il ne s'agit plus de traîner delo pritiska, ne smemo večbiti počasni (»mečkati«)
depuis qu'il a été opéré, il traîne odkar je bil operiran, si ne more opomoči
se traîner vleči se s težavo naprej
se traîner par terre plaziti se po tleh

trebuh moški spol (trebuha …) der Bauch; medicina der Bauch, der Unterleib
medicina zgornji/spodnji del trebuha der Oberbauch, die Oberbauchgegend/ der Unterleib, die Unterleibgegend
(trebušna stran) die Bauchseite
povešen trebuh Hängebauch
štrleč trebuh Spitzbauch
velik trebuh Fettbauch, Schmerbauch
… trebuha Bauch-
(obseg der Bauchumfang)
na trebuh auf den Bauch, ležeč: in Bauchlage
na trebuhu auf dem Bauch, plazenje: bäuchlings
pristanek na trebuh die Bauchlandung
skok na trebuh der Bauchklatscher
leža na trebuhu die Bauchlage
plazenje po trebuhu šport flaches Kriechen
plaziti se po trebuhu pred figurativno im Staub kriechen vor, biblično: auf dem Bauch kriechen
v trebuh in den Bauch
v trebuhu im Bauch, medicina in der Unterleibsgegend
brca v trebuh der Bauchtritt
bolečine v trebuhu Bauchschmerzen, Unterleibsschmerzen množina, das Bauchweh (imeti Bauchschmerzen/Bauchweh haben)

trébuh (-úha) m

1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
imeti trebuh kot sod avere un pancione
ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

2. pren. pancia, ventre:
trebuh steklenice la pancia del fiasco
trebuh ladje il ventre della nave
rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
dobivati trebuh mettere su pancia
po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
biti s trebuhom (di donna) essere incinta

vès (vsà, vsè)

A) adj.

1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé

3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

B) pron.

1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte