Franja

brûlot [brülo] masculin, histoire ladja z gorečo snovjo, ki so jo vrgli proti sovražni ladji, da bi jo zažgali; ostra pijača, močno začinjena jed; figuré vročekrvnež; časnik, ki silovito kritizira

attacher un brûlot au flanc d'un navire (figuré) sprožiti bombo

bucvàrika ž ekspr. brozga, slaba, pokvarjena pijača, vino, mleko

bul moški spol Kuba pijača iz piva, vode in sladkorja

buvée [büve] féminin pijača za živino (otrobi, moka itd, raztopljeni v vodi)

calidus, vulg. kontr. caldus, adv. -ē (calēre)

1. gorek, topel, vroč: omne, quod est calidum et igneum, cietur et agitur modo suo Ci., c. vulnus O., Cu., corpus Cels., Cu., oleum, vinum (bene) c. Cels., aqua c. Sen. ph., aqua modice c. Col., aquae calidae Ci. toplice, kot nom. propr. Calidae aquae L. Toplice (kopališče pri današnjem Tunisu), regio c. Vitr. ali loca c. Vitr., Plin.; kontr.: sol caldus Varr., lavatio calda Varr., Vitr. — Od tod subst.
a) calida -ae, f: Ca., Sen. ph., Plin., T. ali calda -ae, f (sc. aqua): Sen. ph., Col., Plin., Mart. topla voda.
b) calidum -ī, n: Pl. ali caldum -ī, n (sc. vinum, mulsum): Varr., Petr. kaj toplega, topla pijača (vino, pomešano s kropom), vrelo vino.
c) calida -ōrum, n gorkota, toplota, vročina: frigida pugnabant calidis O.; poseb. topli, vroči kraji: Plin.; tudi v superl. calidissima -ōrum, n: Plin.

2. pren.
a) isker, ognjevit, razvnet, vročekrven, hud, strasten, silovit, nagel, prenagljen, nepremišljen: Ter., equus calidus animis V., redemptor H., caldior est, acres inter numeretur H., non hoc ferrem calidus iuventā H., Gradivus c. Sil., c. rixa H., consilium c. Ci., consilia calidiora L.; od tod kot priimek Caldus (Calidus) -ī, m Kald, Kalid (= Vročekrvnež, Vročeglavec, Vročičnež): ut si dicamus idcirco aliquem Caldum vocari, quod temerario et repentino consilio sit Ci.; L. Iulius Calidus Lucij Julij Kalid, rim. pesnik v Napotovem času: N.
b) tako rekoč še gorak, še svež = pravkar pripravljen ali storjen: consilium, mendacium Pl., opus est quadraginta minis celeriter calidis Pl., tum tu igitur calide, quidquid acturus es, age Pl. pri tej priči, takoj.

cat-lap [kǽtlæp] samostalnik
slaba pijača, brozga

cerea -ae, f hispanska pijača iz žita: Plin. (prim. cervīsia).

champola ženski spol Kuba osvežujoča pijača

champoreau [šɑ̃pɔro] masculin topla pijača iz vina in črne kave

chaser¹ [čéisə] samostalnik
lovec, zasledovalec; lovsko letalo; top na krmi ali premi
pogovorno brezalkoholna pijača, ki jo popijemo po alkoholu

chocolat [šɔkɔla] masculin čokolada, pijača iz čokolade in mleka ali vode; adjectif čokoladne barve; familier prevaran, razočaran

chocolat à croquer, au lait, aux noisettes jedilna, mlečna, lešnikova čokolada
chocolat en poudre č. v prahu
gâteau masculin, glace féminin au chocolat čokoladni kolač, sladoled
tablette féminin de chocolat tablica čokolade
teint masculin chocolat čokoladna polt
(familier) être chocolat biti opeharjen (oropan) za nekaj, na kar smo računali

cocktail¹ [kɔ́kteil] samostalnik
nečistokrven dirkalni konj; mešana opojna pijača
ameriško mečano sadje v koščkih; raki ali ostrige s paradižnikovo mezgo; povzpetnik, parveni
zoologija kratkokrilec

cooper¹ [kú:pə] samostalnik
sodar; kletar
britanska angleščina mešana alkoholna pijača (stout and porter)

coquō (st.lat. quoquō) -ere, coxī, coctum (iz quequō za *pequō; prim. gr.πέσσω kuham, prebavljam, πεπτός kuhan, lat. coctiō, coctor, coquus, culīna, popa, popīna; sem spadajo tudi izpos. iz lat. coquere v nem. kochen, v sl. kuhati)

1. (s)kuhati, (z)variti, (s)peči, jed (zdravilo, strup) pripraviti (pripravljati); abs.: ire coctum Pl., coquendo sit faxo et molendo Ter., difficilis in coquendo cyma Plin., vas ad coquendum Dig.; z zunanjim obj.: is, qui illa coxerat Ci., c. cibum Varr., Lucr., cochleam ali cochleas Cels., Varr., humana exta, pavonem H., ova columbina Cels., dulce dedit tostā quod coxerat ante polentā (iz ječmenove moke) O.; v pass.: cibus coctus S., cibaria cocta N., L. močnik; s proleptičnim obj.: c. cenam Ca. et Caelius ap. Gell., Pl., cotidie sic ei cena (hrana) coquebatur, ut … N., c. panem Varr. ap. Non., Plin., Icti., medicamenta, venena L., ius H., liba in subito cocta foco O. Od tod subst. pt. pf.
a) coctum -ī, n in pl. cocta -ōrum, n skuha, kuhovina, (s)kuhane jedi: quid tu … curas, utrum crudum an coctum ego edim Pl., cocta vendere Suet.
b) cocta -ae, f kuhana pijača, prevretek, zvarek: niveae custodia coctae Mart.

2. coquī = vreti, kipeti (zaradi vročine): iam non solum ardet unda, sed coquitur Sid.

3. (človeka) na železni mreži peči, pražiti: Lact.

4. occ.
a) kuhati = žgati, (o)paliti, (s)topiti, sušiti, presušiti, posušiti, izsušiti (izsuševati): calcem Ca., Vitr., Dig., carbones Ca., Dig., laterculos Ca., laterem Mart., coctus later Vitr., Iust. žgani kamen, opeka, agger coctus Pr. iz žganih kamnov, iz opeke, fidelia cocta Pers., murrhea in Parthis pocula cocta focis Pr., robur coctum V. na ognju sušen čvrsti les, ligna cocta Ulp. (Dig.) izsušen les (ki se ne dimi) = ligna acapna Mart.), coctus pulvis Stat., coquere aera fornacibus Lucan. ali aurum cum plumbo Plin. (s)topiti, rastra et sarcula Iuv. kovati, locus is melior, quem non coquit sol Varr., glaebasque … coquat maturis solibus aestas V., cava flumina … radii tepefacta coquebant V., vidi ego … rosaria Paesti sub matutino cocta iacere Noto Pr., coquiturque vaporibus aër Val. Fl.
b) (do)zoriti, (do)goditi, v pass. zoreti, dozore(va)ti, kuhati se: eas (arbores) … sol et luna coquunt Varr., cum frumentum aestas et debita maturitas coxit Sen. ph., c. messem Mart., vinum prius quam coctumst pendet putidum Pl., mitis in apricis coquitur vindemia saxis V., poma matura et cocta Ci. zrelo in godno, (fructus fici) solibus coctus Plin.
c) zaužite jedi v želodcu prekuha(va)ti, razkrojiti (razkrajati), raztvoriti (raztvarjati), prebaviti (prebavljati): Lact., ut … omnia cocta atque confecta in reliquum corpus dividantur Ci., cibi … , qui potius difficulter coquuntur quam facile vitiantur Cels., ut balineae ardentes, quibus persuasere in corporibus cibos coqui Plin.; od tod šalj.: at vos praesentes, Austri, coquite horum obsonia! H. storite, da segnijejo.

5. pren.
a) kaj „kuhati“, „zakuha(va)ti“ = naklepati, snovati, izmisliti (izmišljati) si: quidquid est, … bene coctum dabit Pl., bene cocto, condito, sermone bono Luc. ap. Ci. ep., inpotentibus instructi consiliis, quae secreto ab aliis coquebant L., principes occulte Romanum coquebant bellum L., c. iras cum fraude, Latio extrema coepta Sil., trucem invidiam Stat.
b) vznemiriti (vznemirjati), stiskati, težiti, ujedati, mučiti, trapiti: egomet me coquo Pl., quae cura nunc te coquit Enn. ap. Ci. te tare, quam (Amatam) … femineae ardentem curaeque iraeque coquebant V., quos ira metusque coquebat Sil., nec oratorem macerat et coquit (sollicitudo) Q. — Od tod adj. pt. pf. v komp. z gen.: hodie iuris coctiores non sunt, quam qui lites creant Pl. bolj premeteni v pravu.

cordial² [kɔ́:diəl] samostalnik
zdravilo za pospešitev delovanja srca; želodčni liker, krepilna pijača
figurativno osvežilo, okrepilo

cordial, e, aux [kɔrdjal, jo] adjectif prisrčen, iskren; krepilen; srčen; masculin krepilna pijača (za srce)

accueil masculin cordial prisrčen sprejem
remède masculin cordial, potton féminin cordiale krepilno zdravilo, zdravilna pijača

cordiale

A) agg.

1. krepilen; toničen

2. prisrčen:
rapporti cordiali prisrčni odnosi
nemico cordiale zaklet sovražnik

B) m

1. krepilna pijača; tonik

2. kulin. juha (z jajci in limonovim sokom)

diabolo [djabɔlo] masculin vrtavka, volk (igrača); pijača mešanica limonade in sirupa

dissetante m osvežujoča pijača; osvežujoči bonbon

dōdra -ae, f (sor. z dōdrāns) pijača iz devetih sestavin: Aus.