Franja

očésen (-sna -o) adj. dell'occhio, oculare; ottico:
očesne mišice muscoli oculari
med. očesni zdravnik oculista, oftalmologo
med. očesni oddelek reparto oculistico
anat. očesni živec nervo ottico
očesna leča cristallino
očesna mrežnica retina
zool. očesna pega ocello
očesna votlina occhiaia
med. vnetje očesne veznice congiuntivite
fiziol. očesna zmogljivost visus
anat. očesna žilnica avea
med. očesni gnoj cispa
med. očesno trzanje nistagmo

pegar [g/gu] prilepiti, pripeti (a na); zasmoliti (posodo); pritrditi, prišiti, privezati; prenesti (bolezen, pregreho); zagnati; zadajati (udarce), tepsti, kaznovati; viseti, prilepiti se, biti tik ob; prijeti se, korenine pognati; suniti, udariti ob, zadeti ob, naleteti na odobravanje; prilegati se, ujemati se, skladati se; priti o pravem času

pegar un botón prišiti gumb
pegar un bofetón prisoliti zaušnico
pegar (el) fuego ogenj zanetiti, zažgati
pegar golpes sobre la mesa udariti po mizi
no (poder) pegar el ojo (ali los ojos) ne (moči) zatisniti očesa (zaspati); noč prečuti
pegar una paliza (a) pretepsti koga
pegar un puntapié brco dati
pegar un salto (po)skočiti
pegar sobre a/c prelepiti
pegar voces vpiti, kričati
pegar un tiro ustreliti, izstreliti strel
pegarla spreti se, v prepir priti
pegarsela (a) (pre)varati, komu kaj natvesti
¡a mí no me la pegan! mene ne bodo vodili za nos!
¿otra te pego? že spet? že zopet isto?
eso no pega ni con cola to je popoln nesmisel
pegarse (ob)viseti, (pri)lepiti se; zasmoditi se (jed); globoko se vtisniti; boječ biti, ne moči odgovoriti (v šoli)
pegarse un tiro ustreliti se, pognati si kroglo v glavo
pegarse con alg. planiti na (napasti) koga
se le pegó la enfermedad lotila se ga je bolezen

pégica (-e) f dem. od pega macchiolina, lentiggine

puñalada ženski spol zabod

coser a puñaladas večkrat zabosti
matar a puñaladas do smrti zabosti, zaklati
es un hombre que le pega una puñalada al lucero del alba on je vsakemu kos

punto

A) m

1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo

8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma

9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah

10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti

11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče

13. glasba pika

14.
punto tipografico tipografska točka

15. hist. punca, čistinski žig

B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne

rumèn yellow; (polt) sallow

svetlo rumèn light yellow
rumèni bor botanika yellow pine
rumèni lokvanj yellow water-lily
rumèna knjiga politika yellow book
rumèna nevarnost (figurativno) yellow peril
rumèna pega medicina yellow spot
rumèna rasa, rumèno pleme yellow race
rumèno zelen yellow-green
rumèno pobarvati to paint yellow, to yellow
postati rumèn to become (ali to get, to turn) yellow, to yellow

rumèn (-êna -o) adj. giallo:
svetlo rumen canarino
rumene narcise narcisi gialli
rumeno klasje spighe gialle, dorate
rumeno listje foglie gialle, ingiallite
rumena moka farina gialla
rumen kot kanarček, vosek giallo come un canarino, come la cera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rumena luč (na semaforju) luce gialla, giallo
rumen od strahu bianco, pallido dalla paura
geogr. Rumeno morje Mar Giallo
bot. rumena griva ditola gialla (Ramaria flava); bambagia selvatica (Antennaria dioica)
rumena lakota caglio (Galium verum)
šport. rumena majica maglia gialla
med. rumena mrzlica febbre gialla
pren. rumena nevarnost pericolo giallo
anat. rumena pega macula lutea
les. rumena pegavost maculatura
agr. rumena pritlikavost nanismo giallo
rumena rasa razza gialla
bot. rumena vijolica violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
bot. rumeni dren corniolo (Cornus mas)
fot. rumeni filter filtro giallo
bot. rumeni glumaček mimolo (Mimulus guttatus)
min. rumeni jantar succino, ambra gialla
bot. rumeni katanec reseda comune (Reseda lutea)
rumeni kontinent continente giallo
rumeni madež (na koži) giallume
voj. rumeni našitki mostrine gialle (dei sottufficiali)
bot. rumeni blatnik nannufero, ninfea gialla (Nuphar luteum)
zool. rumeni strnad zigolo giallo (Emberiza citrinella)
bot. rumeni svišč genziana maggiore, genziana gialla (Gentiana lutea)
anat. rumeno telesce corpo luteo

sivorjav pridevnik
(o barvi) ▸ szürkésbarna

slép (-a -o)

A) adj.

1. cieco:
slep od rojstva cieco dalla nascita
slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

2. pren. cieco, accecato:
slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

3. pren. (nekritičen) cieco:
slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

4. pren. (naključen) ○, fortuito:
prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
slepo okno finestra cieca

6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slepi potnik clandestino
pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
pren. delati se slepega fingere di non vedere
kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
izbirati na slepo srečo scegliere a caso
biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
geogr. slepa dolina valle cieca
strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
anat. slepa pega punto cieco
šah. slepa partija partita alla cieca
žel. slepa proga linea secondaria
med. barvno slep daltonico
les. slepi furnir anima
voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
um. slepi okvir infisso
mont. slepi jašek pozzo cieco
grad. slepi pod assito; doppio fondo
kem. slepi poskus prova cieca
aer. slepi pristanek atterraggio cieco
anat. slepo črevo intestino cieco
zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
PREGOVORI:
tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
pisava za slepe scrittura Braile
dom za slepe casa per ciechi
na slepo alla cieca
iti na slepo andare alla cieca
streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re

sónčen sunny; of the sun, sun; sunshiny; solar

sónčni bog sun god
sónčna energija solar energy, power
elektrarna, ki deluje s pomočjo sónčne energije solar (energy) power station
sónčna kura medicina sun cure
sónčna lega sunny aspect
sónčna korona (obstret) corona
sónčno leto solar year
sónčna luč, svetloba sunlight
sónčni mrk solar eclipse
sónčna očala sun spectacles pl, sunglasses pl, (temna) dark glasses
sónčna pega sunspot, (na obrazu) freckle
sónčni sij sunshine
sónčna (lepa) stran the sunny side
sónčna soba sunny room
zelo sónčna soba ZDA sun parlor
sónčni sistem solar system
premikanje sónčnega sistema solar motion
sónčna terasa sun deck
sónčna ura sundial, dial
sónčna steklena veranda ZDA sun parlor
sónčna toplota solar heat, warmth of the sun
sónčni vzhod sunrise, sunup
sónčni zahod sunset, sundown
sónčna (japonska) zastava the Rising Sun
sónčni žarek sun ray, sunbeam
ne prepusten za sónčne žarke sunproof

sónčen de(l) sol; solar

sončni čas (luč, spektrum, sistem, energija, pega, mesec, leto, krogla, obsevanje) hora f (luz f, espectro m, sistema m, energía f, mancha f, mes m, año m, esfera f, irradiación f) solar
sončna kopel baño m de sol
sončni kralj (hist) el Rey Sol
sončna krema crema f cutánea para el sol
sončne celice células f pl solares
sončni kolobar parhelio m
sončni dan día m de sol, (astr) día solar
sončna ura reloj m de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (horizontalna) gnomon m
sončni obrat solsticio m
sončna opeklina quemadura f por el sol, med eritema m solar
sončna očala gafas f pl para el sol
sončna pripeka (žar) ardor m del sol
sončni mrk eclipse m de sol
sončni sij sol m, luz f del sol
sončna stran lado m expuesto al sol
južna sončna stran lado m del mediodía
sončna orbita órbita f del sol
sončna višina altura f del sol
sončna vročina calor m del sol, fam solazo m
soparna sončna vročina bochorno m
sončni vzhod salida f del sol
sončni zahod puesta f del sol, ocaso m
sončni žarek rayo m solar, rayo de sol

Sončev [ó] (-a, -o) astronomija Sonnen- (obrat die Sonnenwende, sestav/sistem das Sonnensystem, mrk die Sonnenfinsternis, aktivnost die Sonnenaktivität, pega der Sonnenfleck, pot die Sonnenbahn, obsevanje die Sonneneinstrahlung, sevanje die Sonnenstrahlung); ➞ → sončni, sončni veter …

starostn|i [ó] (-a, -o) Alters- (pojav die Alterserscheinung, proces der Alterungsvorgang, bradavica die Alterswarze, daljnovidnost die Alterssichtigkeit, delo das Alterswerk, oslabelost die Altersschwäche, pega der Altersfleck, piramida die Alterspyramide, pljuča medicina die Alterslunge, slaboumnost der Altersschwachsinn, sprememba die Altersveränderung, stopnja die Altersstufe, struktura der Altersaufbau, težava/tegoba die Altersbeschwerde, upokojitev die Altersrente, obdobje das Lebensalter)

viudo ovdovel; figurativno prazen, samoten, pust; viudo moški spol vdovec

quedar(se) viudo ovdoveti, postati vdovec
viudo de pega slamnat vdovec

žȗt žúta žúto, dol. žûtī žûtā žûtō rumen, žolt: -a boja; ti si još žut oko kljuna ti si še premlad, da bi mogel, smel govoriti; žut dukat; -a medžidija rumen turški zlatnik; -a mjed medenina; -a groznica med. rumena mrzlica (tropska bolezen); -a majica v kolesarskem športu; -a pjega, pega, mrlja pega na očesni mrežnici; -a štampa bulvarski, politikantski intrigantski tisk; -a traka rumeni trak za Žide pod fašizmom; -o tijelo, telo anat. žleza z notranjim izločanjem, rumeno telesce; -i lopoč bot. rumeni lokvanj, rumeni blatnik, Nuphar luteum

μελανία, ἡ (μέλας) črnoba, črnilo, črn oblak, črna pega.