Franja

cōtta¹ f

1. kuhanje; peka; žganje (gline ipd.):
furbo di tre, di sette cotte pren. prepredenec
furfante di tre, di sette cotte pren. velik falot

2. enkrat kuhana, pečena, žgana količina:
una cotta di mattoni enkrat žgana opeka

3. pren., pog. pijanost

4. pren. zaljubljenost:
prendersi una cotta per qcn. noro se zaljubiti, zatreskati se v koga

5. šport, pren. izčrpanost

creux, euse [krö, z] adjectif votel; prazen; vdrt; globok, globoko ležeč; suh (kašelj); figuré brez vsebine; masculin votlina, jama, kotanja, globel; technique kalup; marine globina med dvema valovoma; figuré praznina

creux masculin de la main sredina dlani
assiette féminin creuse globok krožnik
brique féminin creuse votlak (opeka)
chemin masculin creux soteska
classe féminin creuse šibek letnik (manj rojstev)
dent féminin creuse votel zob
heures féminin pluriel creuses mirne ure z manjšo aktivnostjo; mrtvilo (v poslih, kupčijah)
discours masculin creux prazen, vsebinsko slab govor
mer féminin d'un mètre de creux morje z enometrskimi valovi
viande féminin creuse nezadostna hrana
yeux masculin pluriel creux, joues féminin pluriel creuses vdrte oči, vdrta lica
tête féminin creuse prazna glava
avoir le nez creux imeti dober nos
avoir un bon creux imeti močan, globok bas (glas)
j'ai l'estomac, le ventre creux (familier) pošteno sem lačen
j'ai un creux dans l'estomac (figuré) imam luknjo v želodcu, zelo sem lačen
être dans le creux de la vague (figuré) biti na dnu svojega uspeha
puiser de l'eau dans le creux de la main zajeti vodo v dlan (roke)
rêver creux (figuré) bedé sanjati
il y en a pour une dent creuse tega ni dovolj za pod zob
il n'y a pas de quoi pour boucher une dent creuse ničesar ni za pod zob
sonner creux votlo doneti

crudo agg.

1. surov; presen:
carne cruda surovo meso
vino crudo malo fermentirano, nezrelo vino
mattoni crudi surova opeka
ferro crudo nečisto, surovo železo
nudo e crudo hudo reven; pren. neodločen, omahljiv
farne di cotte e di crude pren. hude stvari početi, skuhati

2. oster, surov:
inverno crudo ostra zima

3. pren. oster; osoren; rezek:
parole crude ostre besede

čeln|i [ê] (-a, -o)

1. anatomija Stirn- (reženj der Stirnlappen, guba die Stirnfalte, medicina svetilka die Stirnlampe, pleša die Stirnglatze, votlina die Stirnhöhle, vnetje čelne votline die Stirnhöhlenentzündung)
čelni trak (načelek) der Stirnband

2. tehnika frontal; Stirn- (kolo das Stirnrad, opeka der Stirnziegel, ozobje die Stirnverzahnung, ploskev die Stirnfläche, stena die Stirnwand, stran die Stirnseite); Front- (nakladalnik der Frontlader, steklo das Frontglas); Frontal- (trčenje der Frontalzusammenstoß, zaletenje der Frontalaufprall)
letalstvo čelni veter der Gegenwind
železnica čelni kolodvor der Kopfbahnhof
gradbeništvo, arhitektura čelni zid die Schildmauer
gozdarstvo čelni les das Hirnholz
čelna črta die Endlinie
čelna morena die Endmoräne
šport čelna skupina die Spitzengruppe
čelna stran pri omarah ipd.: die Front, pri orglah: der Prospekt/Orgelprospekt
rudarstvo čelno odkopavanje der Strebbau
tehnika čelno stružiti plandrehen

3. gradbeništvo, arhitektura pri hišah: Giebel- (okras die Giebelverzierung, polje das Giebeldreieck, stran die Giebelseite)

dimnišk|i (-a, -o) Schornstein- (kapa die Schornsteinkappe, opeka der Schornsteinziegel, vezava der Schornsteinverband)
gradbeništvo, arhitektura dimniški montažni element das Kaminformstück

échantillon [ešɑ̃tijɔ̃] masculin vzorec; šablona; poskus(ni vzorec); zakonita, predpisana mera

échantillon de parfum vzorec parfuma
brique féminin d'échantillon opeka predpisanih mer
carte féminin, cahier masculin d'échantillons karta, zvezek vzorcev
échantillon pris dans le tas, dans la masse naključni vzorec ali poskus
acheter quelque chose sur échantillon kupiti kaj po vzorcu
prélever des échantillons vzeti (poskusne) vzorce
ne pas répondre à l'échantillon ne ustrezati predpisom o merah, o vzorcu

encaustic¹ [inkɔ́:stik] pridevnik
vžgan, posteklen

encaustic brick, tile posteklena opeka

glína arcilla f ; barro m

opeka iz gline adobe m
lončarska glina barro (blanco)
nezgorljiva glina arcilla refractaria
porcelanska glina arcilla de porcelana
žgana glina barro cocido; arcilla cocida (ali calcinada)

glínast clay, clayey; loamy; argillaceous

glínast golob clay pigeon
glínasta opeka claybrick
glínasta posoda, izdelki earthenware
glínasti šamot fireclay
glínasta tla clay soil
glínasta pipa clay pipe

kísel (-sla -o)

A) adj.

1. acido, acidulo, agro:
kisla pijača bevanda acidula
kislo mleko latte acido
kisle kumarice cetrioli sottaceto

2. pren. arcigno, imbronciato:
kisel obraz viso imbronciato

3. kem. acido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugrizniti v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte; inghiottire amaro (e sputar dolce)
bot. kisla deteljica acetosella (Oxalis acetosella)
gastr. kisla juha zuppa acida
agr. kisla krma foraggio insilato
metal. kisla opeka mattone refrattario
gastr. kisla smetana panna acida
kisla voda acqua minerale
metal. kisla žlindra loppa quarzosa
kisla tla terreno acido
meteor. kisli dež pioggia acida
pren. kislo vreme brutto tempo
gastr. kislo zelje crauti

B) kísli (-a -o) m, f, n
požirek kislega un sorso di bevanda acidula
vleči na kislo essere acidulo

klínkerski (-a -o) adj. grad.
klinkerska opeka clinker

nepregôren (-rna -o) adj. teh. resistente al fuoco, refrattario, pirofilo:
nepregorna opeka mattoni refrattari
gosp. nepregorna ponev pirofila

oblóžen (-žna -o) adj. da, per rivestimento:
grad. obložna opeka paramano

obložn|i [ó] (-a, -o) Verblend- (opeka der Verblendziegel)
obložni zidak der Verblender
tehnika obložna cev pri vrtini: die Futterröhre

ognjevzdŕžen ininflammable, incombustible; ignifugé, à l'épreuve du feu, réfractaire

ognjevzdržni materiali matières ženski spol množine réfractaires
ognjevzdržna opeka brique ženski spol réfractaire

polniln|i (-a, -o) tehnika Füll- (gumb der Füllgriff, nastavek der Füllansatz, voz der Füllwagen, cev das Füllrohr, skrinja der Füllkasten, masa die Füllmasse, teža das Füllgewicht); Abfüll- (linija die Abfülllinie); Einfüll- (odprtina die Einfüllöffnung), Lade-, Belade- (stroj die Lademaschine, upor der Ladewiderstand, ventil das Ladeventil, naprava die Beladevorrichtung); za polnjenje stroja, plavža, peči: (šaržirni) Beschickungs- (stroj die Beschickungsmaschine)
polnilna opeka der Besatzstein
polnilna ploščad pri plavžu: die Gichtbühne

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.

raw¹ [rɔ:] pridevnik (rawly prislov)
surov, presen, nekuhan, premalo kuhan; (o zemlji) neobdelan; nepredelan; grob; nepobarvan; čist, nerazredčen, nepomešan (o alkoholu); nezvaljan (o suknu); nestrojen; nepreden (o volni); (o rani) odrt, krvav, odprt, vnet (with od)
boleč, občutljiv; (o klimi, vremenu) oster, mrzel in vlažen
figurativno neizkušen, nezrel, začetniški, nov, nevešč, neizvežban (in, at v)

raw brick nežgana opeka
raw cream smetana iz nekuhanega mleka
raw deal surovo, brutalno, kruto in krivično ravnanje
raw material ekonomija surovina
raw oil surovo olje
raw recruits začetniški, neizkušeni, neizurjeni rekruti
raw silk surova svila
a raw workman delavec začetnik
raw head and bloody bones strašilo za otroke, bavbav, volkodlak; mrtvaška lobanja s prekrižanima golenicama
a raw head and bloody bones story grozljiva, pošastna zgodba

réfractaire [refraktɛr] adjectif uporen, nepokoren; technique odporen proti ognju; nezgorljiv; masculin upornež, nepokornež; oseba, ki se je uprla delu v Nemčiji med zadnjo svetovno vojno

conscrit masculin réfractaire vojaški obveznik, ki ne pride k naboru
brique féminin réfractaire proti ognju zelo odporna opeka
prêtre masculin réfractaire duhovnik, ki ni hotel priseči republiki (leta 1790)
être réfractaire aux ordres, aux autorités ne se pokoravati ukazom, oblastem
être réfractaire aux influences biti neobčutljiv, nedostopen za vplive

refractario uporen, trmast

arcilla refractaria nezgorljiva glina
ladrillo refractario nezgorljiva opeka
muro refractario požarni zid