Franja

comible užiten; kar okusen

délectable [delɛktabl] adjectif prijeten; slasten, zelo okusen

mets masculin délectable slastna jed

excellent, e [ɛksɛlɑ̃, t] adjectif izvrsten, odličen, sijajen; nad vse okusen; familier prima; masculin izvrstna kakovost

excellente idée! izvrstna misel!
un excellent pianiste, professeur izvrsten pianist, profesor (učitelj)
être excellent dans une science biti odličen v neki znanosti
c'est excellent pour la santé to je izvrstno za zdravje

insaporire

A) v. tr. (pres. insaporisco) narediti, delati okusno

B) ➞ insaporirsi v. rifl. (pres. mi insaporisco) postati okusen

per-ēlegāns -antis, adv. perēleganter (per in ēlegāns) zelo ličen, izboren, zelo eleganten, zelo dober, izvrsten: vir perelegantis ingenii Vell. prebrisane glave; occ. zelo izbran (v izrazih), zelo okusen, zelo prefinjen, zelo eleganten: oratio Ci., genus (sc. dicendi) Ci., pereleganter dicere Ci.

relish² [réliš]

1. prehodni glagol
napraviti (kaj) okusno, tečno, slastno; dati prijeten okus (čemu); začiniti (with z)
najti slast v, imeti užitek od, uživati (v čem, kaj), imeti rad; rad (kaj) jesti, s tekom jesti

2. neprehodni glagol
biti okusen (tečen, slasten, prijeten); dišati, iti v tek (slast), tekniti; imeti okus, tek (za kaj)

to relish of dišati po; spominjati na
to relish well (badly) imeti dober (slab) okus
I do not relish the idea of staying here misel, da bi ostal tu, mi ne prija
I did not relish the coffee kava ni bila po mojem okusu
do you relish the lobster? vam gre jastog v slast?
he did not relish the proposal predlog mu ni (preveč) dišal (prijal)

sapiō -ere -iī (indoev. kor. *sāp-, *săp okus imeti, dišati, opaziti, zazna(va)ti; prim. osk. sipus = sciens, stvnem. int-sebjan opaziti (opažati) (z okusom), intseffen uvide(va)ti, lat. sapiēns, sapor)

1. (o rečeh, ki se jedo ali pijejo)
a) okus imeti, poseb. dober okus imeti, biti okusen: pectore tantum et cervice sapit (anas) MART., hic scarus visceribus bonus est, cetera vile sapit MART. je slabega okusa, oleum male sapiet CA., optime sapere AP., iucundissime sapere COL., scio occisam sapere plus multo suem PL., nil rhombus, nil damma sapit IUV.; z acc. (po čem): mella herbam sapiunt PLIN., quis saperet ipsum mare SEN. PH., quaesivit, quidnam saperet simius PH., caro ursina ipsum aprum sapiebat PETR., anas plebeium sapit PETR. ima slab okus.
b) (z acc.) dišati (po čem): crocum CI., PLIN. (o mazilu), istic servus quid sapit? hircum ab alis PL.; pren.: cum sapimus patruos PERS. smo stricem podobni = smo taki karalci kakor strici.

2. (o uživajočih) okus imeti = okus (ob)čutiti, okušati (v besedni igri s pomenom pod 3.): nec sequitur, ut, cui cor sapiat, ei non sapiat palatus CI.

3. metaf. biti moder, biti razumen, biti pameten, biti preudaren, biti sprevideven (sprevidevajoč), biti premišljen, biti trezen: O., C., LUCR., LACT. idr., qui ipse sibi sapiens prodesse non quit, nequiquam sapit ENN. FR., foris (= aliis) sapere TER., sapere pleno pectore PL., sapienter sapit PL. zelo zvit (prekanjen) je, haud stulte sapis TER. nisi neumen, nimaš slame v glavi, sapere eum plus quam ceteros arbitrantur CI., cui cor sapiat CI. (gl. zgoraj pod 2.), sapere est abiectis utile nugis H., quamvis et voce paternā fingeris ad rectum et per te sapis H.; z ad: ad suam rem sapit PL., ad omnia sapimus TER.; occ. (z acc.) ume(va)ti, razume(va)ti, znati, vedeti, doje(ma)ti: nullam rem sapis PL., recte ego meam rem sapio PL., qui semitam non sapiunt ENN. AP. CI. ne poznati, recta sapere CI. EP. pametno misliti, quantum ego sapio PLIN. IUN., si quid sapis PR., nihil sapere CI. biti bedak (neumnež, tepec); naspr.: quoi pectus sapit PL. mož umne glave in dobrega srca, nil parvum sapere H. ne razumeti (ne imeti prav nič posluha) za malenkostne reči. – Od tod adj. pt. pr. sapiēns -entis, adv. sapienter

1. moder, razumen, pameten, uvideven, preudaren, sprevideven, previden, trezen, razboren, razborit, premišljen, inteligenten (naspr. brūtus, demens, stultus): PL., COL., Q. idr., rex aequus ac sapiens CI., vir bonus et sapiens H., puella O., servus non paulo sapientior H., quis sapientior ad coniecturam rerum futurarum? CI., sapientissimum dicunt eum, qui, quod opus sit, ipsi veniat in mentem CI., Cyrus ille Perses iustissimus fuit sapientissimusque rex CI, sapienter dicere TER., sapienter facere CI., sapienter temporibus uti N. preudarno, nemo est, qui tibi sapientius suadere possit te ipso CI. EP., aliquid probavisse maxime et retinuisse sapientissime CI.; z gen.: sapiens rerum humanarum GELL., eligendae mortis AUG.; o živalih, drevesih in abstr.: sapiens bestia PL., animalia sapientiora PLIN., morus, quae novissima urbanarum germinat nec nisi exacto frigore, ob id dicta sapientissima arborum PLIN. (o murvi), sapientia verba TER., animi magnitudo, vox CI., excusatio CI. EP., consilium O., vita N., sapientior aetas O., sapiens facundia GELL., factum VAL. MAX. Subst. sapiēns -entis, m modrec, razumnež, pámetnik, razumnik, preudarnež, izobraženec, inteligent: dictum sapienti sat PL., TER. idr., sapientumne (sc. causā)? ... An stultorum? CI., insani sapiens nomen ferat H., sapiens ex bruto numquam potest oriri LACT. Kot priimek učenih pravnikov, npr. Marka Katona, Gaja Fabricija, Man(l)ija Kurija idr.: CI.

2. moder (= gr. σοφός, moder in prizadeven pri spoznavanju tega, kaj je dobro in prav in kako je treba stvari prav izvrševati; prudens = posvetno razumen, poln življenjske modrosti in življenjskih izkušenj, tj. ki zna za vsako stvar poiskati in si pridobiti ustrezna sredstva), kot subst. m modrec, modrijan, filozof: insipienter factum sapienter ferre PL. ali dolorem sapienter ferre GELL. mirno (ravnodušno) kakor modrijan, neque turpis mors forti viro potest accidere nec misera sapienti CI., doctrina sapientum LUCR., septem sapientes Q., VAL. MAX., LACT. sedmerica (grških) modrih (modrijanov), Pittacus ille, qui in septem sapientum numero est habitus N., septem, quos Graeci sapientes nominaverunt CI., septem fuisse dicuntur uno tempore, qui sapientes et haberentur et vocarentur CI.; iron.: Stertinius, sapientum octavus H.

3. (kot subst. m) uživač, poslasten človek, poslastnik: qui utuntur vino veteres sapientes PL., leporis sapiens sectabitur armos H.

Opomba: Pf. in iz njega izpeljane obl.: sapīstī: MART.; sapīsset: PL.; sapīvī: NOV. AP. PRISC.; sapuī: ECCL.; prim.: „sapio“ tam „sapui“ vel „sapii“ quam „sapivi“ PRISC. – Sapiēns v abl. sg. kot adj. -ī in -e, kot subst. -e, v gen. pl. kot adj. -ium, kot subst. -um.

savoureux, euse [savurö, z] adjectif slasten, zelo okusen; sočen; figuré pikanten

fruits masculin pluriel savoureux slastno sadje

super-sapiō -ere (super in sapere) izvrsten okus imeti, biti zelo dober na okus, biti zelo okusen: Tert.

ungō in unguō -ere, ūnxī, ūnctum (prim. skr. anákti (on) mazili, añjanam, añjiḥ mazilo, umbr. umen = unguen, umtu = unguito, stvnem. ancho = nem. Anke surovo maslo)

1. (po)maziliti, (na)maziliti, (po)mazati, (na)mazati, (na)mastiti, omastiti: Pl., Ca., Varr., Lucr., Mart., Cels. idr., matronae et virgines Dianam unxerunt unguentis Ci., ter uncti transnanto Tiberim H.; pesn.: gloria quem supra vires ungit H. ki se iz nečimrnosti mazili in lišpa bolj, kot ji dovoljuje njeno imetje. Starodavniki so se mazilili po kopanju: unctus est, accubuit Ci.; mazilili so tudi umrle: Enn. ap. Serv., Mart. idr., corpus O., arsuros artūs unxit O.; occ. začiniti (začinjati), (za)belíti ((za)béliti): caules oleo H., caules impensius Pers.

2. metaf.
a) namazati, premazati, pomazati: cubilia limo V., ungere tela manu (s strupom) V., tela cruore hostili Sil., ova ranae sanguine H., cepas aquā salsā Plin., naves cerā Veg. ladji zatikati ((za)mašiti) luknje.
b) krstiti: Isid. — Od tod adj. pt. pf. ūnctus 3

1. pomaziljen, namaziljen, pomazan, namazan: Sen. ph. idr., nudus, unctus, ebrius est contionatus Ci., sol Ci. ep. užitek sončne toplote in (na)maziljenje; pesn.: palaestra O. v kateri vadijo maziljeni (borilci), luctamur Achivis doctius unctis H. kot namaziljeni (= v borilnici izurjeni) Grki, arma uncta cruoribus H. okrvavljeno; occ. omaščen, namaščen, zamaščen, masten, zabeljen: unctis manibus H. z umazanimi rokami, uncta aqua H. nečedna, kalna, holuscula lardo uncta H.; pesn.: carina Enn. fr., V. pokatranjena, premazana s katranom, osmoljena.

2. metaf. masten = bogat, obilen, poln, bujen: accedes siccus ad unctum H., ita palaestritas defendebat, ut ab illis ipse unctior abiret Ci., uncta patrimonia Cat., caput unctius referre Cat., uncta Corinthus Iuv. razkošni, unctior quaedam consuetudo loquendi Ci.

3. occ. slasten (zelo) okusen: ubi quid melius contingit et unctius H., unctior cena Mart.; subst. ūnctum -ī, n
a) slastna ali obilna pojedina, poslastica: unctum qui recte ponere possit H., cenare sine uncto Pers.
b) mazilna mast, mazilo: Ap., Veg.

agradable prijeten, prikupen; dobrodušen, prisrčen, neprisiljen, prijazen

agradable al gusto okusen, slasten

bueno dober, prijeten; zadovoljen; zdrav; velik, močan; uporaben; zadosten; lep, posrečen; preprost

bueno de comer okusen
a la buena pošteno, odkrito (srčno)
¡bueno es él para bromas! z njim se ni šaliti
de bueno a mejor vedno bolje
dar por bueno odobriti
no estar bueno de la cabeza (pol)nor biti
hace bueno lepo vreme je
hacer buena alguna cantidad neko vsoto v dobro zapisati
hacer buena a/c nekaj dokazati, odobriti
¡tanto bueno por aquí! dobrodošel!
¿adónde bueno? kam pa (greš)?
¡buena es ésa! ta je (pa) dobra!
a buenas, por la buena, por buenas zlepa, prijateljsko; rad, voljno
de buenos (a primeras) na prvi pogled, sprva, najprej; tjavdan; prav za prav
buenas letras lepe znanosti
estar de buenos biti dobro razpoložen
¡buenos días! dober dan!
cogí un susto de los buenos pošteno sem se ustrašil

comer moški spol jed, hrana

ser de buen comer biti okusen
sala de comer jedilnica

goût [gu] masculin okus; okusnost; figuré čut za lepoto, dober okus; (umetnost) manira, (slovstvo) slog; posebna ljubezen, nagnjenje, smisel, zanimanje; populaire vonj, duh

au goût, du goût de quelqu'un po okusu kake osebe
au goût du jour moden, v modi
avec goût okusno, z okusom
dans le dernier goût moderno, po zadnjem okusu
de haut goût močno začinjen ali soljen, figuré popran
goût pour la peinture smisel za slikarstvo
mauvais goût slab okus
de mauvais goût (figuré) slabega okusa, brez okusa, kičast
par goût iz zadovoljstva, za šalo
c'est affaire de goût to je stvar okusa, naziranja
chacun (à) son goût vsak po svojem okusu, okusi so različni
bon goût dober okus, okusnost
de bon goût dobrega okusa, okusen
des goûts et des couleurs on ne discute pas (proverbe) vsak ima svoj okus
aberration féminin du goût zmota, zabloda okusa
organe masculin du goût organ za okus
plaisanterie féminin de mauvais goût neokusna, slaba šala
goût de l'épargne smisel za varčevanje
goût de l'ordre redoljubnost
goût de la responsabilité smisel, čut za odgovornost
goût de la sensation nagnjenje za senzacije
la crème a un goût krema ima slab okus
la vie n'a plus de goût pour moi nimam več veselja do življenja
avoir le goût de, du goût pour quelque chose imeti veselje, nagnjenje za kaj
n'avoir pas de goût biti brez okusa
avoir un goût de quelque chose imeti okus po čem
avoir un goût de brûlé imeti okus po prismojenem
avoir un goût de revenez-y (familier) biti tako dober, da si človek tega še želi (o jedi)
être de, avoir bon, mauvais goût imeti dober, slab okus
être en goût de imeti veselje, nagnjenost za
mettre quelqu'un en goût zbuditi v kom nagnjenje, željo, veselje za kaj; privesti ga na okus za kaj
(populaire) faire passer le goût du pain à qn ubiti koga
faire perdre à quelqu'un le goût de quelque chose komu kaj zagabiti
prendre goût à quelque chose dobiti okus, nagnjenje, veselje za kaj
prendre goût de quelque chose privzeti vonj po čem

sāl, sălis, abl. nav. -e, nom. pl. salēs, gen. ni, m (indoev. *sal-; prim. gr. ὁ ἅλς sol, ἡ ἅλς (slano) morje, umbr. salu = lat. (acc.) salem, lat. sallere soliti, sl. sol, slan, soliti, lit. saldùs = sl. sladek (prvotno = „osoljen“, od tod „okusen“, „začinjen“, „slasten“), let. sā̀ls = got. salt = stvnem. salz = nem. Salz, got. saltan = stvnem. salzan = nem. salzen)

1. sol: CA., VARR., COL., PLIN. idr., multi modii salis CI., sale invecto uti L., (caseum) parco sale contingunt V., panis cum sale H., sal niger H. črna sol = iz pepela drv izlužena zelo ostra sol, s katero razsoljujejo (solomurijo) ribe; pl. salēs solna zrna, zrn(c)a soli: aspergi solent sales VARR., sales nimii COL.

2. meton.
a) slana voda, morska voda, (slano) morje: LUCR., VAL. FL. idr., aequorei unda salis O., campi salis V., spumas salis aere ruebant V., sale tabentes artus V., salis Ausonii aequor, sale Tyrrheno V.
b) pl. salēs slan okus: non et Scythicis Hypanis de montibus ortus, qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., aequorei sales LUCAN.
c) solnemu zrnu podobna lisa, pega, maroga na draguljih in kristalih: haec coloris vitia, ista corporis, capillamentum, sal, plumbago PLIN., pallere vitium est – itemque sales verrucaeque PLIN.

3. metaf.
a) (estetični, estetski) okus, dober, izostren okus, okusnost, (gosposka) ličnost, finost, finôča, finesa, prefinjenost, izbranost: tectum … plus salis quam sumptus habebat N., aliquid enim salis a mima uxore trahere potuisti CI., nulla venustas, nulla in tam magno est corpore mica salis CAT.
b) oster (bister) um, bistroumje, bistoumnost, bistrovidnost, ostroumje, ostroumnost, tankoumnost (tenkoumnost), bistrost, umska prodornost, razumnost, prekanjenost, zvitost, prebrisanost, poseb. (zlasti v pl.) dovtip, dovtipnost, dovtipne domislice, dovtipkanje, dovtipkovanje, dovtipkarstvo, dovtipnica, šegavi (od)govori, šaljivi (od)govori, šaljivost, humor, šegavost, duhovitost: CA., PR., Q., PLIN., PLIN. IUN., STAT., IUV., CL. idr., qui habet salem TER., quidquid loquitur sal merum (gl. opombo spodaj) est AFR. AP. PRISC., sale et facetiis Caesar vicit omnes CI., Caesar leporem quendam et salem est consecutus CI., (sc. epistulae) humanitatis sparsae sale CI. EP., sal dicendi CI. EP., quod sale multo defricuit urbem H., delectatur ... sale nigro H. naslaja se nad lascivnim (opolzkim) posmehom, Romani veteres atque urbani sales CI. EP., Plautini sales H., sales suffusi felle O. žolčni (žolčljivi, togotni, popadljivi) dovtipi, in aliquem venenatos sales suos effundere SEN. PH.
c) dražilo, drastilo, mik, čar, privlačnost: quae aviditatem naturali sale augent PLIN.

Opomba: Predklas. in poklas. (a redko) tudi n. Predklas. soobl. sale -is, n: ENN., VARR. AP. NON.

sir samostalnik
(mlečni izdelek) ▸ sajt Sir narežemo na čim tanjše rezine ali kocke in ponudimo na posebnem krožniku. ▸ A sajtot minél vékonyabb szeletekre vagy kockákra vágjuk, és külön tányéron szolgáljuk fel.
Povezane iztočnice: ovčji sir, nemastni sir, polnomastni sir, ocvrti sir, poltrdi sir, mehki sir, mastni sir, trdi sir, kozji sir, mladi sir, beli sir, topljeni sir, ementalski sir, kravji sir, dimljeni sir, feta sir, sveži sir, kremni sir, sir za žar, bovški sir, paški sir, tolminski sir, nanoški sir, bohinjski sir, ribani sir, načo sir, nacho sir, slani sir

ἑδανός 3 ep. okusen, ljubek, prijeten ἔλαιον.

ἡδύς, εῖα, ύ, dor. ἁδύς [Et. iz σϝαδύς, idevr. swad-, lat. suāvis (iz swādvis), nem. süß (stvn. suozi). – comp. ἡδίων sup. ἥδιστος]. 1. o stvareh: sladek, ugoden, prijeten, mil, okusen, ljubek, slasten; ἡδὺ γελάω sladko, od srca se (za)smejem; ἡδὺ κνώσσω sladko, mirno spavam; τὰ ἡδέα prijetnosti, užitki, zabave; ἡδύ (ἐστι, γίγνεταί) τινι prijetno je komu, poljubi se komu. 2. o osebah: radosten, vesel, prijeten, mil, ljubezniv, dobrosrčen, preprost, naiven; adv. ἡδέως, comp. ἥδιον, sup. ἥδιστα prijetno, z veseljem, slastno; sup. z največjim veseljem, ἡδέως ἔχω τινί naklonjen sem komu.

λᾱρός 3 [Et. iz λαϝερός gl. ἀπολαύω. – sup. λαρώτατος] sladek, okusen, slasten, prijeten δεῖπνον, οἶνος.