Franja

розкрути́ти -ручу́ док., odvíti -víjem dov., odmótati -am dov.

свинчивать, свинтить z vijaki (z)vezati, z vijaki spojiti; (gov.) odvi(ja)ti

abhaspeln Technik odvijati, odviti s predena; odmotavati, odmotati; beim Lesen: zdrdrati, oddrdrati

aufgehen^*

1. (sich öffnen) odpreti se, odpirati se, Naht: parati se, Geschwür: predreti se, Tau: odviti se; Saat: vznikniti, skaliti, kaliti; Teig: vzhajati, Gestirne: vzhajati, vziti; Vorhang: dvigniti se; figurativ Gedanken, Entschlüsse: poroditi se, porajati se

2. Rechnung: iziti se

3. aufgehen in zliti se z, pretapljati se v; in Arbeit aufgehen živeti samo za (delo); in Flammen aufgehen pogoreti, zgoreti; X ist in Flammen aufgegangen X so pogoltnili plameni

décorder [-kɔrde] verbe transitif odviti vrv; odvezati (žival)

décorder une malle razvezati kovček

rispiegare v. tr. (pres. rispiēgo)

1. ponovno odviti, odvijati

2. ponovno razložiti, razlagati

screw off prehodni glagol
odviti vijak

sgomitolare

A) v. tr. (pres. sgomitolo) odviti klobko

B) ➞ sgomitolarsi v. rifl. (pres. mi sgomitolo) odvijati se (klobko)

turn up prehodni glagol
obrniti navzgor, dvigniti (kvišku); zavihati (navzgor); prekopati, izkopati, prinesti na dan; najti besedo v slovarju; odkriti (karte); močneje odviti (pipo, plin, radio)
sleng opustiti, zapustiti, na klin obesiti (posel, službo)
pogovorno izzvati gnus, stud, slabost
navtika poklicati (moštvo) na krov
neprehodni glagol
obrniti se, zavihati se navzgor; (nenadoma) priti, pojaviti se, priti na dan; dogoditi se, primeriti se, nastopiti, vmes priti; nastati, izkazati se za

they turned up a buried treasure (a skeleton) in that field Nna oni njivi so izkopali zakopan zaklad (okostnjak)
to turn up one's sleeves zavihati si rokave
to turn up one's nose at s.th. figurativno (za)vihati nos nad čim, namrdniti se ob čem
his nose turned up at my suggestion nos se mu je zavihal ob mojem predlogu
the sight of it turns me up pogled na to mi zbudi gnus
the smell nearly turn uped me up zaradi smradu sem začel skoraj bruhati
he always turns up when nobody expects it vedno se pojavi, kadar tega nikdo ne pričakuje
at what time did he turn up? obklej se je prikazal (pojavil, prišel)?
to turn up like a bad penny (o osebi); figurativno neprestano se pojavljati, prihajati na površje
to turn up one's toes figurativno umreti
to wait for s.th. to turn up čakati (na to), da se nekaj zgodi

uncurl [ʌnkə́:l] prehodni glagol
odviti kodre, razkodrati; izgladiti lase
neprehodni glagol
razkodrati se; postati gladek

вывёртываться, вывернуться odvi(ja)ti se;
он вывернулся у меня из рук izmuznil se mi je iz rok;
он вывернулся из за угла nenadoma se je pokazal izza ogla;
он не вывернется ne bo se mi izvil, ne uide mi

вывинчивать, вывинтить odvi(ja)ti vijak

развинчивать, развинтить odvi(ja)ti vijak; razrahlj(ev)ati;

filer [file] verbe transitif presti; snovati (spletko), počasi razviti; vleči (žico); diskretno zasledovati, nadzirati; verbe intransitif gosto teči; popustiti, slab, medel postati; presti (mačka); preteči, miniti (čas); figuré oditi, pobrati jo, popihati jo, izmuzniti se, oddrveti, odhiteti, izginiti

filer de la laine presti volno
filer un câble odviti kabel
filer à l'anglaise oditi brez slovesa, familier izginiti
il file un mauvais coton z njim ni dobro, je zelo bolan
filer doux vdati se, podvreči se, postati ubogljiv
filer doux avec quelqu'un popustiti komu iz strahu
l'argent lui file entre ses doigts on zapravi vse, kar ima
filer le parfait amour uživati popolno srečo v ljubezni
(populaire) file-moi du fric! daj mi denar!
filez! izgubite se! izginite!
ce cheval file bon train ta konj hitro teče
filer comme une flèche teči ko strelica
la lampe file svetilka se kadi

odvija|ti (-m) odviti

1. povoj, nit, kabel: abwickeln

2. (odmotavati) aufrollen, abspulen

3. vijake: lösen, kapice: abschrauben

4. varovalke, žarnice: herausdrehen

5. zavojčke, darila, bonbone: auswickeln

6. (odpirati) pipo, ventil: aufdrehen

odvíjati (-am) | odvíti (-víjem)

A) imperf., perf.

1. svitare

2. scartare, scartocciare; svolgere, sciogliere, districare, srotolare:
odviti klobko sgomitolare

B) odvíjati se (-am se) | odvíti se (-víjem se) imperf., perf. refl.

1. svolgersi;
dogodki se odvijajo bliskovito i fatti si svolgono fulmineamente

2. svolgersi, sgomitolarsi, srotolarsi:
nit se odvija od motka il filo si svolge dal rocchetto

odvíjati glej odviti

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

sténj (-a) m stoppino, lumino, lucignolo:
priviti, odviti stenj avvitare, svitare il lucignolo

štréna (-e) f pog. matassa:
odviti, zviti štreno disfare, arruffare la matassa
pren. mešati komu štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
pren. zlepa mu ne zmanjka štrene ha la parlantina sciolta