Franja

miníti passer, s'écouler; finir, se terminer, prendre fin, expirer

nevihta je minila l'orage est passé
to bo hitro minilo cela passera vite
minilo me je veselje za j'ai perdu l'envie de (ali toute envie de), je me suis dégoûté de
kako hitro mine čas! comme le temps passe vite!
kar je minilo, je minilo! le passé est le passé!

neurj|e srednji spol (-a …) das Unwetter, (nevihta) das Gewitter, der Gewittersturm
neurje s točo das Hagelwetter, der Hagelsturm
škoda zaradi neurja der Unwetterschaden

obétati (-am)

A) imperf. promettere:
obetati zvestobo promettere fedeltà
obetati lepo prihodnost promettere un bell'avvenire
meteor. meteorologi obetajo lepo vreme i meteorologi prevedono bel tempo
pren. obetati hruške na vrbi, zlate gradove promettere mirabilia, mari e monti, promettere Roma e toma
podpirati mlade ljudi, ki obetajo assistere, sostenere i giovani che promettono

B) obétati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, aspettarsi:
obeta se nevihta si prevede un temporale
ekst. obetajo se nam lepši časi ci si aspetta tempi migliori

C) obétati si (-am si) imperf. refl. aspettarsi, attendere; ripromettersi:
obetati si boljših uspehov aspettarsi maggiori successi
letos si obetamo (pričakujemo) dobro letino quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto

perturbātiō -ōnis, f (perturbāre)

1. zmešnjava, zmeda, nered, motnja, motenje, kaljenje, nemir, kaos, preobrat: magna totius exercitus p. facta est C., vitae Ci., magna rerum p. Ci., caeli Ci. viharno vreme, vihar, nevihta, quantas perturbationes habet ratio comitiorum! Ci. kako viharne prizore ponuja, p. civitatis Ci. politične homatije, politične zdrahe.

2. duševna razburjenost, strast, čustvo, emocija, afekt: animi Ci., magnae perturbationis notas prae se ferens Cu., perturbationes sunt quattuor: aegritudo, formido, libido, laetitia Ci., in perturbationes incidere Ci., quae Graeci πάϑος vocant, nos perturbationes Ci.

peščen pridevnik
1. (o pesku) ▸ homok-, homokosPovezane iztočnice: peščena ura, peščeni vihar, peščena nevihta, peščena plaža, peščena obala, peščena kopel, peščena tla, peščena zemlja, peščena prst, peščeni lapor, peščeno morje, peščeni filter, peščeno igrišče, peščeni grad

2. (o barvi) ▸ homok- Peščeni odtenki se zelo lepo podajo k živahno rdeči barvi. ▸ A homokárnyalatok nagyon jól illenek az élénkpiros színhez. Peščene lase mu je mama z dlanmi gladila h glavi. ▸ Az anyja a kezével simította a fejére a homokszínű haját.

poléten summer(-), summery, summer-like

polétni čas summer time, ZDA daylight saving time
polétno gledališče open-air theatre
polétna nevihta summer thunderstorm
polétna obleka summer dress (oziroma suit)
polétna moda summer fashion
polétne počitnice summer vacation
polétna sezona summer season
polétni večer summer evening
polétni vozni, letalski red summer timetable

pomíriti to appease, to tranquillize, to calm, to quiet; to placate; to reassure; to pacify; to soothe, to assuage; to allay

pomíriti koga s kom to reconcile someone with someone
pomíriti se to calm oneself, to calm down
pomíriti se s kom to become reconciled with someone
pomíriti se (z usodo itd.) to resign oneself to, to acquiesce (z in), to submit (z to), to give in; (nevihta) to subside, to settle, to abate, (veter) to drop
pomiri se! calm yourself!
ta vest me je popolnoma pomirila this news has completely set my mind at rest
pomíriti (spraviti) dva sovražnika to reconcile two enemies
pomíriti se s svojo usodo to resign oneself to one's fate
jeza se mu bo kmalu pomirila his anger will soon subside
pomíriti deželo to pacify a country

pregr̀mjeti -ī, pregŕmjeti -ī (ijek.), pregr̀meti -ī, pregŕmeti -ī pregrmeti, nehati grmeti: opet će biti dobro kad ovo pregrmi spet bo vse dobro, ko bo ta nevihta mimo

prehendō -ere, prehendī, prehēnsum ali (redkeje) skrč. prēndō -ere, prēndī, prēnsum (iz *prai-hendō; indoev. kor. *ghe(n)d- prijeti, doseči; prim. gr. χανδάνω (*gh_end-), aor. ἔ-χαδ-ον (*ghn̥d-) prijeti, pf. κέχονδα, fut. χείσομαι (*ghend-s-), got. bigietan najti, dobiti, doseči, prejeti stvnem. pigezzan doseči, stvnem. firgezzan = nem. vergessen, lat. hedera, menda tudi praeda)

1. prije(ma)ti, (za)grabiti, zgrabiti, pograbiti, popasti (popadati): aliquem pallio Pl., dextram Ci., aliquem manu Cu., Ci., prensis capillis O., ornabat locum, quem prehenderat Ci.

2. occ.
a) prije(ma)ti, z(a)grabiti koga (da bi z njim govoril), lotiti (lotevati) se ga: aliquem Ter., Ci.
b) zalesti (zalezovati, zaleza(va)ti), zasačiti, dobiti koga pri čem: in furto Pl., furto manifesto Gell., furti, mendacii Pl.; v pass. z dvojnim nom.: eā nocte speculatores (kot ogleduhi) prensi servi tres Auct. b. Hisp.; z NCI: si intulisse Athenae pedem prensus esset Taurus ap. Gell.
c) koga prije(ma)ti, zgrabiti, zalotiti, zasačiti, ujeti, zapreti: Varr. fr., L., Gell. idr., servus fugitivus a domino prehenditur C., prehende furem! clamant Petr., prehendi hominem iussit Ci., prensos domitare boves V.

3. meton. doseči, dospeti, priti do česa: oras Italiae V., quem prendere cursu non poterat V. doseči, oculis Lucr. ugledati, zagledati, uzreti, videti, vix oculo prendente modum Lucan., cum … ipsum ea moderantem … paene prenderit Ci. skoraj (telesno) prijel = prav jasno zaznal; metaf. z umom doseči, pojmiti (pojmovati), ume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: cum animus rerum omnium naturam prehenderit Ci., stilum Ci.

4. metaf. vzeti, osvojiti, usvojiti, zaseči, prisvojiti si: Pharum Ci., prendimus arcem V., in patenti prensus Aegaeo H. ki ga je nevihta presenetila na odprtem Egejskem morju.

Opomba: Vulg. pf. prendidistis, prendiderunt: Vulg.

pretèč menaçant, fulminant, peu rassurant , (neposredno) imminent

preteča nevarnost péril moški spol instant, imminence ženski spol du danger
preteča nevihta orage moški spol menaçant
preteči pogledi regards moški spol množine fulminants

pretíti amenazar

pretiti komu s tožbo amenazar a alg con el pleito
s kaznijo pretiti komu conminar a alg con el castigo
pretiti komu s smrtjo amenazar a alg de muerte
nevihta preti amenaza tempestad

pripráviti (-im) | priprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. preparare; apparecchiare; allestire:
pripraviti športnike za tekmovanje preparare gli atleti per le gare
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo

2. preparare, approntare, disporre, predisporre:
pripraviti načrt approntare un piano
pripraviti vse za odhod disporre ogni cosa per la partenza
pripraviti proces istruire un processo

3. preparare:
pripraviti koga na žalostno novico preparare qcn. a una triste notizia

4. indurre, persuadere:
pripravili so ga do tega, da je vse še enkrat premislil lo persuasero a riconsiderare l'intera faccenda

5.
pripraviti koga k zavesti rianimare qcn.
pripraviti koga k pameti riportare alla ragione, far rinsavire qcn.
pripraviti koga v zadrego mettere qcn. in imbarazzo
le kam bo njegovo popivanje pripravilo družino il suo vizio di bere rovinerà la famiglia

6. pog.
pripraviti ob togliere, privare, defraudare
pripraviti koga ob denar derubare qcn.
pripraviti koga ob čast privare, defraudare qcn. dell'onore

B) pripráviti se (-im se) | priprávljati se (-am se) perf., imperf. refl. prepararsi, approntarsi, disporsi:
pripraviti se za odhod prepararsi, disporsi alla partenza
pripravljati se za, na izpit prepararsi all'esame
šport. pren. pripravljati se na tekmo caricarsi per la partita
nevihta se pripravlja sta arrivando un temporale

rage² [réidž] neprehodni glagol & povratni
besneti (against proti)
razbesneti se, biti besen, jeziti se (at na)
divjati, (o morju) besneti; razsajati (o epidemiji ipd.)

to rage about besneti, divjati, razsajati
to rage at (against) s.o. besneti, znašati se nad kom
the battle was raging for two days bitka je besnela dva dni
the plague raged in Europe kuga je razsajala v Evropi
to rage oneself out izbesneti se, iztresti svojo jezo, znesti se nad; izgrmeti se
the storm raged itself out vihar (nevihta) se je izbesnel (polegel)

rage [raž] féminin, médecine steklina; huda, blazna bolečina; besnost, huda jeza; pohlep, strast po

à la rage strastno, blazno
rage d'aventures, du feu strast, huda želja po dogodivščinah, igralska strast
rage de la destruction uničevalna strast, uničevalnost
rage de dents hud zobobol
accès masculin de rage napad besnosti
fou de rage nor od jeze, pobesnel, besen
entrer dans une rage folle raztogotiti se, strašno se razjeziti
exciter la rage de quelqu'un razkačiti, razjeziti koga
écumer de rage peniti se od besnosti
étouffer de rage dušiti se od besnosti
faire rage besneti, divjati, razsajati
la tempête a fait rage toute la nuit nevihta je divjala vso noč
passer sa rage sur quelqu'un stresti svojo jezo, svoj bes na koga
vaccin masculin contre la rage cepivo proti steklini

redoubler [-duble] verbe transitif podvojiti; pomnožiti, povečati; dati novo podlogo (un manteau v plašč); verbe intransitif podvojiti se, postati močnejši, narasti; familier še enkrat se začeti od kraja; stopnjevati se

se redoubler zviti se skupaj
redoubler (une classe) ponavljati razred
redoubler ses efforts povečati napore
redoubler d'attention podvojiti pažnjo
la tempête, le froid redouble nevihta, mraz se stopnjuje

ruīna -ae, f (ruere)

1. zalet, zagon, napad, strmoglavljenje (strmoglavljanje): primi ruinam dant sonitu ingenti V. planejo (se zaženejo) drug na drugega.

2. pàd, pádec, padanje, udiranje: Pr., Amm., Cael. idr., grandinis Lucr., iumentorum L., aulaea ruinas … fecere H. so se zrušili, dare equitum peditumque ruinas Lucr. pometati (podreti, povalíti) konjenike in pešce, ruina poli Val. Fl. grom, ruina caeli V. ploha, naliv, silna nevihta, líjavica (lijávica), pljuskavica, polivka.

3. occ. udor, podor, razpàd, razpadanje, razsip, podrtje, podiranje, udiranje, porušitev, zrušenje, zrušitev stavbe, zgradbe: Auct. b. Alx., Sen. ph., Suet., Vell. idr., repentinā ruinā pars eius turris concidit C., eā (sc. conclavis) ruinā oppressum interire Ci., loca vasta convolsa ruinā V., ruinam dare, trahere V. zrušiti se, Capitolio ruinas parare H. groziti (pretiti) z uničenjem; meton. porušena stavba (zgradba), razvalina, ruševina, podrtija, ruína: flumina ad lavandam hanc ruinam iugis montium obiter duxere Plin.; klas. le v pl. razvaline, ruševine: Sen. ph., Vell. idr., ruinae Thebarum, templorum L., Sagunti ruinae nostris capitibus incident L., ruinae Iliaceae, Pergameae V.

4. metaf.
a) pàd, pádec, padanje = spodrsljaj, zmota, napaka, pregrešek, zmeda, zmešnjava: facere ruinas Lucr., Ci., Plin., Sen. ph., Vell.
b) pàd, pádec, padanje α) nezgoda, zoprnija, nesreča, uničenje, pogíbel, poguba, propàd, propádanje, polom, razsulo, zaton, prevrat: rerum nostrarum L., ruinae fortunarum tuarum Ci., subitae fundatissimae familiae ruinae Ci., quantis fatigaret ruinis H., aetatis facta est tanta ruina meae O., ruinas edere Ci. uničiti, ruina soceri T., ruina Hannibalis L. poraz = strage ac ruinā Gallos fundere L. β) pesn. smrt: ille dies utramque ducet ruinam H. nama bo obema zadal smrt; meton. (o osebah, ki povzročajo nesrečo ali so tvorci prevrata) poguba, pogíbel = razdiralec, podiralec, rušilec, rušitelj, uničevalec: ruina rei publicae Ci., ruina publicanorum Ci. (o Pizonu in Gabiniju).

signal¹ [sígnəl]

1. samostalnik
znak, znamenje, signal (for za)
figurativno znak
vojska (dogovorjen) znak, geslo; povod, spodbuda; radiotelegram

signal of distress znak na pomoč v nevarnosti, SOS
as though in response to a signal kot na dani znak
code of signals ključ (seznam, popis) signalov (zlasti v vojski in mornarici)
fog-signal zvočni signal, ki v megli opozarja voznike pri prehodu čez železniško progo
storm-signal cilindričen znak, ki se dvigne na meteoroloških postajah v znak, da se bliža nevihta
this was the signal for revolt to je bil znak za upor
to make a signal dati znak (signal)

2. pridevnik
signalizacijski, signalen; pomemben, važen, izreden, nenavaden, znamenit, odličen; oster

signal bell signalni zvonec
signal box železnica signalnica; kretnica
a signal victory sijajna zmaga

sprostíti (-ím) | spróščati (-am)

A) perf., imperf.

1. sciogliere, allentare:
sprostiti vrv sciogliere la fune

2. rilassare, distendere:
sprostiti mišice distendere i muscoli

3. pren. distendere

4. sviluppare, sfrenare, sbrigliare, scaricare:
sprostiti nagone, strasti sfrenare gli istinti, le passioni
sprostiti napetost scaricare la tensione
kem. proces sprosti toploto il processo chimico sviluppa calore

5. ekon. liberalizzare:
sprostiti prodajo, uvoz liberalizzare la vendita, le importazioni

B) sprostíti se (-ím se) | spróščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. rilassarsi, distendersi, sciogliersi:
v topli kopeli se telo sprosti il corpo si rilassa con, in un bagno caldo
sprostiti se s hojo rilassarsi camminando

2. svilupparsi, liberarsi:
pri eksploziji se sprosti veliko energije nell'esplosione si libera un'enorme energia
proti večeru se je sprostila nevihta verso sera scoppiò un temporale
sprostiti se občutka, da liberarsi della senzazione che

temporal časen, minljiv, trenuten; (po)sveten

(hueso) temporal senčna kost, senčnica
temporal m vihar, nevihta, neurje
aguantar un temporal (mor) upirati se viharju

têrmičen (-čna -o) adj. (toploten) termico:
termična izolacija isolamento termico
fiz. termična emisija emissione termica
meteor. termična nevihta temporale termico
teh. termična obdelava lavorazione a caldo
meteor. termična stratifikacija stratificazione termica
geogr. termični ekvator equatore termico
fiz. termični nevtroni neutroni termici
aer. termični vzgornjik termica