Franja

natō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. glag. nāre)

1. plavati: querquedulae natantes Varr. ap. Non., studiosissimus homo natandi Ci. ep., natare in Oceano Ci. ali in mari Cels. šalj. = pluti, natant aequore pisces O., natat uncta carina V., in portu fracta carina natat Pr. plava sem in tja, fracta classis et intra paucos dies natavit nova Sen. ph. je odplulo novo; pesn. trans. preplavati kaj, plavati kje, čez kaj, po čem: freta V., aquas Mart.; tudi pass.: quot piscibus unda natatur O.; subst. pt. pr. natantēs -ium (pesn. -um), f (sc. bestiae) plavajoče živali, živali plavalke = ribe: omne genus natantum V.

2. metaf. (o stvareh zaradi podobnosti gibanja oz. tvarine)
a) gibati se, (o vodovju) teči, pljuskati, plivkati, plajhati, valove gnati, valovati: Lucr., Tiberinus … campo liberiore natat O.; (o žitnem polju) zibati se, valovati: campi natantes V.; (o ognju) plati, plapolati, goreti: Lucr., niveo natat ignis in ore Stat.; (o obleki) mahedrati, plahutati, opletati: O.; (o listju, ki se je usulo) gibati se, zibati se: Pr.; (o tehtnici) omahovati: Tib.; (o nogi) gugati se, premikati se, drseti: ne vagus in laxa pes tibi pelle (v čevlju) natet O.; (o ptičjem letu) plavati, jadrati: quodque ausa volare ardea sublimis pinnae confisa natanti Lucan.; occ. α) plavati v čem, biti poplavljen, biti poln česa, imeti veliko česa, obilovati s čim; z abl.: natabant pavimenta vino Ci., omnia plenis rura natant fossis V., cum … sanieque exspersa natarent limina V., arva amnibus natant O., imbres, quorum modo cuncta natabant impulsu Lucan., quotiens haec ora natare fletibus et magnas latrantia pectora curas admota deprendo manu? Stat., natabant domus sanguine parvulorum Aug.; abs.: cuncta natabant (od dežja) Lucan., plana natant Sil. β) (o očeh pijanih, zaspanih, umirajočih ljudi) plavati = medleti, medel, mrtev, otrpel, tog biti, stekleneti: vinis oculique animique natabant O., iam moriens oculis sub nocte natantibus atra circumspexit O., natantia lumina V., comitis casu frendens labentia virgo membra levat parvāque oculos iam luce natantīs irrorat lacrimis Sil.; oculi natantes et quādam voluptate suffusi Q. milo gledajoče oči (govornika).
b) širiti se, razširjati se: summā parte terrae natantibus radicibus Col.
c) (v duševnem oziru) omahovati, omahljiv, nestalen, nestanoviten biti, negotov biti: tu mihi natare visus es Ci., pars hominum … urguet propositum; pars multa natat H., mutatio voluntatis indicat animum natare Sen. ph.; natant quaedam (sc. cognomina) Varr.

nȅpostojān -a -o
1. nestanoviten, nestalen: -a boja
2. nestalen, nezanesljiv: o njemu se govori da je nepostojan
3. gibljiv: -o a u završecima imenica i pridjeva, kao što su trgovac, molilac, petak, dobar kratak

nȅstālan -lna -o nestalen

nestatórnic -ă (-i, -e) adj. nestalen, nestanoviten

nichtständig Sitz im Sicherheitsrat: nestalen

nomadic [no(u)mǽdik] pridevnik (nomadically prislov)
nomadski
figurativno nestalen, nestanoviten

ondoyant, e [ɔ̃dwajɑ̃, t] adjectif valujoč, valovit; plapolajoč; nestalen

papillon [papijɔ̃] masculin metulj; metuljček (ovratnica); letak; listek o prestopku; plinski gorilnik; dušilna zaklopka; vijak s krilci; figuré nestalen, vetrnjaški, vihrav človek

papillons noirs pluriel črne, melanholične, žalostne misli
papillon de nuit nočni metulj
nœud masculin papillon metuljček (kravata)
filet masculin à papillons mreža za ulov metuljev
être vif comme un papillon biti živ kot živo srebro
l'agent a mis un papillon au pare-brise de la voiture policist je položil listek o prekršku na vetrobran avtomobila
minute papillon! minuto počakajte!
brasse féminin papillon prsno plavanje, metuljček

passing¹ [pá:siŋ]

1. pridevnik
minljiv, bežen, nestalen, površen; zadovoljiv (ocena)

2. prislov
arhaično zelo

perecedero minljiv, nestalen

per-volāticus 3 (per in volāticus) okrog letajoč, begajoč, bloden, bežen, nestanoviten, nestalen, spremenljiv: vis vaga et pervolatica Tert.

planetary [plǽnitəri] pridevnik
astronomija planeten; svetoven, zemeljski
figurativno nestalen, blodeč

precár -ă (-i, -e) adj. nestalen, slab

precario¹

A) agg. (m pl. -ri)

1. začasen, nestalen; (cagionevole) slab:
salute precaria šibko zdravje

2. začasen (delavec)

B) m (f -ia) začasni delavec; šol. diplomiranec, ki je na delu za nedoločen čas

precarious [prikɛ́əriəs] pridevnik (precariously prislov)
negotov, odvisen od okolnosti, odvisen od volje drugega, pomisleka vreden, nestalen; tvegan, nevaren; kočljiv, dvomljiv
pravno preklicen, ki se lahko prekliče

precārius 3 (precēs)

1. prošenjski, priprošnji, prosilen, prosilski, proseč: precariis verbis (naspr. directis verbis) uti Icti., precariis verbis Icti. = s prošnjo, proseč; subst. precārium -iī, n molišče: Petr.

2. podeljen (dan) na prošnjo (prošnje), podeljen (dan) iz milosti, pridobljen s prošnjo (prošnjami), pridobljen po milosti, naprošen, izprošen, izmoledovan: Sen. ph., Ap., Amm., victus Cu. pre(u)žitek (iz milosti), miloščina, libertas L., non orare solum precariam opem, sed pro debitā petere L., precarium, non iustum auxilium ferre L., forma O. izposojena, lažna.

3. podeljen na prošnjo (prošnje) do preklica, od milosti (samovolje) drugih odvisen, nezagotovljen, negotov, dvomljiv, nestalen: imperium Cu., T., vita T., precariam animam trahere inter infensos T.; subst.
a) precārium -iī, n na prošnjo do preklica dovoljeno (podeljeno) posestniško razmerje, na prošnjo do preklica podeljena posest: Ulp. (Dig.).
b) precāria -ōrum, n na prošnjo do preklica podeljena posest = nestalna posest: Sen. ph. Abl. sg. n. adv. precāriō

1. s prošnjo (prošnjami), na prošnjo (prošnje), iz milosti, proseče, milostno: Suet. idr., precario rogandi sunt Ci., quasi precario regnare T.

2. do preklica, preklicljivo: Sen. tr. idr., praeesse T., concedere aliquid Icti., studere Plin. iun. pri svojem učenju (študiju) biti odvisen od samovolje drugih.

profugus 3 (profugere)

1. bežeč, ubežen: S., O., Val. Fl., Mel., Fl., Cl. idr., populus exturbatus et profugus T., Euandri profugi boves Pr., profugere domo, ab Hermandicā, ex Peloponneso L., urbe, e proelio T., profugus altaribus taurus T., profugus ad rebelles T.; tudi subst. profugus -ī, m ubežnik, begun(ec), prebeg, ubeglec, occ. dezerter (iz, od koga, česa): Fl., Cypr. idr., Tiridates regni profugus T., profugus vinculorum Plin.; pesn.: profugus pudor sua signa relinquit O., profuga castra Cl. = castra profugorum = begunov.

2. pregnan, izgnan: Val. Fl., Val. Max., Amm. idr., Hannibal patria profugus L., Troiani Aenea duce profugi S.; kot subst. profugus -ī, m pregnanec, izgnanec: profugo opem afferre O., alloquium profugi O.

3. metaf. nestalen, potikajoč se, kočujoč, taboreč, šotoreč: Scythae H.

rattlebrained [rǽtlbreind] pridevnik
puhloglav; vetrnjaški, nestalen, nestanoviten; brhljav, hrupen; nepremišijen

rattleheaded [rǽtlhedid] pridevnik
arhaično puhloglav, nestalen, vetrnjaški; hrbljav, hrupen; nepremišljen

rattle-pated [rǽtlpeitid] pridevnik
hrupen, brbljav; nestanoviten, nestalen, vetrnjaški; nepremišljen