Franja

ìnfāman -mna -o (lat. infamis) infamen, nesramen

infâme [ɛ̃fɑm] adjectif brezčasten, podel, nesramen; umazan, odvraten

taudis masculin infâme umazan brlog
infâme trahison féminin podla izdaja
crime masculin infâme podel zločin

infamous [ínfəməs] pridevnik (infamously prislov)
infamen, brez časti, na slabem glasu, razvpit (for zaradi)
sramoten, nizkoten, nesramen
pravno brez časti, brez državljanskih pravic; ki onečašča, obrekovalen
pogovorno beden, svinjski

an infamous meal beden obrok hrane
ameriško infamous crime zločin, ki se kaznuje z zaporom in odvzetjem državljanskih pravic

īn-solēns -entis, adv. īnsolenter (in [priv.], solēre)

1. zoper navado koga: quid tu Athenas insolens? Ter., utrum vulgo evenire soleat an insolenter et raro Ci.

2. ne(na)vajen: aspera aequora emirabitur insolens H.; z objektnim gen.: multitudo insolens belli C., bellorum T., malarum artium S. nepoznavajoč, nevešč, audiendi T., infamiae Ci., colendi ruris Gell., contumeliae, obsequii T.

3. occ.
a) nenavaden, neobičajen, čuden: insolens verbum Ci., insolenter verbum fingere Gell.
b) pretiran, nezmeren, brezmeren: qui in suā re egentissimus fuisset, erat insolens in alienā Ci., qui se in … pecuniis insolentius iactarat Ci., his festivitatibus insolentius abuti Ci.
c) (pre)drzen, nesramen, prevzeten: secundis rebus insolentiores, adversis timidiores sunt Hirt., hoc laete atque insolenter tulit Ci., non sum tam insolens in dicendo Ci., exercitus H., hostis Auct. b. Alx., ne in re notā et pervulgatā multus et insolens sim Ci., insolentior truci scelere Aur., nihil insolentius Sen. ph., insolenter nostros insequi C., insolenter se efferre Ci., insolentissime obequitare Val. Max., insolenter eludere L., insolenter gloriari Ci., insolenter dicere Q., insolenter adnumerare fabulis Amm., insolenter affirmare Aur.; enalaga: victoria quae naturā suā insolens et superba est Ci., vita Ci., laetitia H., alacritas Ci., ostentatio Ci., nomen insolentissimum Q., fortuna Plin., voluptas Auct. b. Alx., Pannonia Vell., gaudio insolenti elatus Amm., ingenium ad ostentationem sui Aur.

insolent [ínsələnt] pridevnik (insolently prislov)
predrzen, nesramen; nadut

insolent nesramen

insolent, e [-lɑ̃, t] adjectif predrzen, nesramen, nespoštljiv, netakten, nevljuden, objesten; ošaben; izreden; masculin nesramnež, surovež, objestnež, predrznež, cepec

insolent au dernier point skrajno predrzen
montrer une joie insolente kazati nespodobno veliko veselje
une santé insolente izredno zdravje
succès masculin insolent nezaslišan uspeh

insolént -ă (-ţi, -te) adj. predrzen, nesramen, brezobziren, objesten

insolēnte agg. predrzen, nesramen, objesten

insolente predrzen, nesramen

insolentire v. intr. (pres. insolentisco) postajati predrzen, nesramen:
insolentire contro qcn. predrzno, nesramno se vesti do koga

insulting [insʌ́ltiŋ] pridevnik (insultingly prislov)
žaljiv, sramotilen; nesramen, predrzen

intrēpido agg.

1. neustrašen, pogumen

2. ekst. predrzen, nesramen

inverecundo brez sramu, nesramen

in-verēcundus 3, adv. -ē nesramen, neskromen, brezobziren, nespoštljiv: animus S., animi ingenium Ci., frons Q., lepos Prud., matrona adversus officiosum salutatorem inhumana potius quam inverecunda sit Sen. ph., quid enim illis inverecundius? Val. Max., homo inverecundissimus Pl.; inverecundum est z inf.: Paul.; inverecunde uti Sen. ph., inverecunde dicere Q., Amm., inverecundius Hier., Aug.; enalaga: i. deus H. (o Bakhu glede na njegovo moč do pivca).

irriguardoso agg. nevljuden, nesramen, predrzen

lascīvus 3 (beseda je razširjena iz nekega adj. *las-kos, indoev. kor. lā̆s-; prim. skr. lásati stremi, igra se, vesel je, -laṣati (iz *la-ls-ati) hoče, zahteva, gr. λιλαίομαι (iz *λι-λασ-i̯ομαι) hočem, zahtevam, hrepenim po, sl. laskati, laskanje, laskav, got. lustus = stvnem. lust = nem. Lust)

1. (v blažjem pomenu) šaljiv, vesel, poreden, nagajiv, objesten, prešeren, razposajen: homo Varr. objesten, puella V. hudomušna, koketna, capra V., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., l. puer (= Cupido) O., l. corpora O. veselo se gibajoča; metaf. (o neosebnih subj.): aetas H. objesten, tristia maestum voltum verba decent, iratum plena minarum, ludentem lasciva, severum seria H., l. hederae H. bujno se vijoči, l. chorus (sc. siderum) Tib., verba pronuntiat, in vino praecipue lasciva Plin., l. acus Mart., nunc veniunt subitis lasciva nomismata nimbis Mart.

2. (v slabem pomenu)
a) predrzen, prevzeten, samopašen, razbrzdan, razuzdan: Epicrates Ci. ep.; occ. evfem. = nasladen, razkošen, hotljiv, pohoten, nesramen, pohujšljiv: cetera lascivae faciunt, concede, puellae O., lascivior haedo O.; metaf. (o neosebnih subj.): l. femur O., oculi Q., oscula T., libelli Mart., ingenium, ministeria Aur., lascivior corporis motus Cu., lascivissimae picturae Suet.
b) α) (o pesniku) igriv, po svoji glavi delajoč: lascivus quidem in herois quoque Ovidius et nimium amator ingenii sui Q., Ovidius utroque (sc. Tibullo et Propertio) lascivior Q. β) (o slogu) nakičen, nalepotičen, olepotičen, bujen, nabuhel: oratio Sen. rh., Gell. — Od tod adv.

1. lascīvē šaljivo, objestno, prešerno: l. loqui Mart., lascive illa quidem (sc. versus fecit) Ap., eandem rem lascivius dicere Sen. rh.

2. lascīviter objestno, prešerno: l. ludere Laevius ap. Char.

lengüilargo predrzen, nesramen

licencioso razuzdan, predrzen, nesramen

liso gladek, raven; jasen; preprost; pošten, naiven, nič hudega sluteč; ameriška španščina nesramen

es liso y lleno to leži na dlani
verdad lisa y llana popolna resnica
géneros lisos tkanine