Franja

maestus 3 (maerēre nam. *maesēre)

1. žalosten, otožen, pobit (naspr. alacer, hilaris, laetus): Pl., Lucan., Lucr., Cu., Iust., Sen. tr., Suet., senex Ci., domus L., os, clamores O., sonus maesto (tožečemu) similis O., vultus V., H., Corn., Val. Max., loci T., maestis loca questibus implent V. s tarnanjem, Onites V. težkih misli, maestissimus Hector V.; z abl. causae: maestus amissis liberis Sen. ph., cum immolandā Iphigeniā tristis Calchas esset, maestior Ulixes Ci.; s splošnim acc. in ACI: id (tega) misera maesta est, sibi eorum evenisse inopiam Pl.; z inf.: anima maesta teneri Stat.; subst. m. pl. maesti (naspr. gaudentes): Plin. iun. — Adv. maestē žalostno, milo, otožno: commutare Corn.; maestiter žalostno, otožno, žalobno, žalno: m. vestitae Pl.

2. metaf.
a) mračen, pust, puščoben: oratores maesti et inculti T., neci maestum dimittit V., maestissimus irā Val. Fl.
b) žalost naznanjajoč, žalen: tuba, vestis Pr.
c) žalost povzročajoč, žalostljiv, žalostilen, zlonosen, nesrečen, nevaren: arae V., avis O. zlokobna, zlovešča, maestus funeris ignis V., favilla, funera O., dies Suet., maestum fuge tectum O.

malaugurato agg. (nefasto) nesrečen, zlovešč

malaventurado nesrečen; moški spol nesrečnik, nesrečnež

malavventurato agg. (sfortunato) knjižno nesrečen

malcapitato

A) agg. slabo naletel; nesrečen

B) m (f -ta) nesrečnež, nesrečnica

malchanceux, euse [-šɑ̃sö, z] adjectif ki ima smolo; nesrečen; masculin nesrečnik, oseba, ki ima smolo

foueur masculin malchanceux igralec, ki se ga drži smola, ki ima smolo, nima sreče (v igri)

maledetto agg.

1. preklet, nesrečen

2. strašen

3. pren. hud, neznosen

maléfique [-fik] adjectif zli, nesrečen

exercer un pouvoir maléfique autour de soi imeti nesrečen vpliv na svojo okolico

malencontreux, euse [malɑ̃kɔ̃trö, z] adjectif nesrečen; neprijeten; ki se ga stalno drži smola; ki gre na živce

une panne malencontreuse m'a mis en retard nesrečna okvara me je zakasnila

malhadado nesrečen

malheureux, euse [malœrö, z] adjectif nesrečen; vreden obžalovanja, pomilovanja; beden, siromašen; nespreten; familier strašen; masculin, féminin nesrečnik, -ica; siromak, revež; ničvrednež, lopov

amour masculin malheureux nesrečna ljubezen
c'est malheureux que ... zelo škoda je, da ...
avoir la main malheureuse ne imeti srečne roke
être malheureux comme les pierres biti zelo nesrečen
mener une existence malheureuse imeti težko življenje
rendre quelqu'un malheureux onesrečiti koga

malogrado sprijen, ponesrečen; nesrečen

el malogrado artista zgodaj umrli splošno obžalovani umetnik

menguado strahopeten, malosrčen; bedast, neumen; beden; skop, pičel; nesrečen

nacer en hora menguada roditi se pod nesrečno zvezdo
¡menguado amiga! (ironično) lep prijatelj!
(puntos) menguados posnete zanke (pri pletenju)

meschino

A) agg.

1. nesrečen; beden:
me meschino! jojmene!

2. nezadosten, reven

3. (moralno) beden

B) m (f -na) bednež, bednica

mezquino reven, beden, ubog; nesrečen; majcen; skop, pičel

precio mezquino slepa cena
mezquino m skopuh, stiskač

misadventurous [misədvénčərəs] pridevnik
nesrečen

miser -era -erum (sor. z maereō in maestus)

1. beden, nesrečen, reven, pomilovanja vreden, usmiljenja vreden (naspr. beatus, felix, fortunatus): Pl., Sen. ph., Val. Max., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., hic miser atque infelix Ci., habere aliquem miserrimum Ci. hudo trapiti (mučiti, trpinčiti) koga, miserrimus fui fugitando Ter. zelo sem se upehal, ves upehan sem, querella misera (mila) et luctuosa Ci., o multo miserior Dolabella, quam ille, quem tu miserrimum esse voluisti Ci.; kot subst. m. in f. nesrečnež, nesrečnica, revež, rev(ic)a, uboga para: miser! H., o miser! Ci., (o) me miserum! Ci., eheu me miserum! S., o miserum te! Ci., vae misero mihi! Ter., miserae mihi! Afr. fr. joj meni nesrečnici!, o miseri! V. o zaslepljenci; z gen. (zaradi česa, glede na kaj): cultūs miser H. nesrečen (pomilovanja vreden) glede na način življenja, miseros ambitionis Plin. iun., a miseri, quos nosse iuvat quid Phasidis ales distet ab hiberna Rhodopes grue Stat.

2. (o stvareh) ubožen, boren, reven, siromašen, ubog, beden, nesrečen, slab, obžalovanja vreden, žalosten, otožen: misera ac tenuis praeda C., fortuna, res, consolatio Ci., fames S. ali tumultus mentis H. mučen, video Lentulum in misero squalore Ci., remedium Cels., carmen V. slaba (glede na vsebino), remedium Cels., misera luxuria Pr. ubogo razkošje, bedna gizda (v mošnji), divitias miseras! H. oj, kako klavrno bogastvo!, mors V. bridka, amor V. ali ambitio pretirana, strastna; kot vrinjeni stavek oz. vzklik: miserum! V. grozno! kako žalostno! kako boleče!; miserum est z inf. nesreča je, nesrečno je: usque adeone mori miserum est? V. je mar smrt tolikšna nesreča?, est nobis (za nas) miserum desertam rem publicam invadi L., ita vivere miserrimum est Ci.; s supin. na -u: estne hoc miserum memoratu? Pl. ali ni to žalostna zgodba?

3. occ.
a) telesno ali duševno beden, bolan: bucca Pl., latus caputve H., homini misero non invideo medicinam Petr., quo nunc etiam morbo misera sum Pl. bolezen, zaradi katere še zdaj trpim, miserum esse ex animo Pl. biti bolan na duši; tako tudi: quid illam miseram animi (loc.) excrucias? Pl.; tudi bolan od ljubezni: certe purast sanis magis inde voluptas quam miseris Lucr., et illam scelestam esse et me miserum sentio Ter.
b) nravstveno, moralno beden = žalosten, malovreden, ničvreden, podel: hominem perditum miserumque! Ter. podlež zavrženi! — Adv.

1. miserē
a) bedno, ubogo, revno, klavrno, nesrečno, žalostno, pomilovanja (usmiljenja) vredno: Pl., Ter., Lucr., Sen. rh., Sen. ph., vivere Ci., ut miserius (z večjimi težavami) a vobis recipiatur, quam ab illo capta est L.
b) bedno, klavrno = slabo: misere, miserrume scriptum esse Pl.
c) bedno, klavrno = zelo, na vso moč, silno, silovito, močno, strastno, srčno, prizadevno: eius patri me nunc m. miseret Pl., m. orare eius noctem, m. cupere Ter., m. amare ali m. deperire amore Kom. od ljubezni biti bolan = prisrčno ljubiti, m. amans Pl. od ljubezni bolan, m. descendere quaerens H., m. noluit tradere Ci. nikakor ni hotel.

2. miseriter klavrno, bedno: Enn. ap. Prisc., Lab. fr., Cat., Ap., Iul. Val.

miserābilis -e, adv. miserābiliter (miserārī)

1. pass. beden, nesrečen, reven, pomilovanja vreden, pomilovanja (usmiljenja) vreden, žalosten, otožen: Sen. ph., Q., Fl., Cels. idr., senectus Ci., squalor Ci. usmiljenje vzbujajoča, caedes L., corpus O., aspectus Ci. ali (kot vrinjeni stavek): miserabile visu V. kako žalosten pogled (prizor), sisque miser semper nec sis miserabilis ulli O., cetera quae eo miserabilia magis (= eo miserabiliora) querentibus subicit L., miserabilior causa mortis L.; adv.: miserabile caesis hostibus insultans V., miserabiliter emori Ci., cadere Cu. ali perire Val. Max., miserabiliter laudare Ci. hvaliti koga v pogrebnem govoru z namenom, da se vzbudi sočutje (poslušalcev).

2. act. tožeč, jadikujoč: vox Ci., L., eiulatus Val. Max., hic etiam addidisti me idcirco mea lege exilio ambitum sanxisse, ut miserabiliores epilogos possem dicere Ci., miserabilēs elegos decantare H., epistula miserabiliter scripta Ci. ep., litterae miserabiliter pro fratris capite scriptae L., miserabiliter deflere suam orbitatem L.

miserable [mízərəbl]

1. pridevnik (miserably prislov)
nesrečen, ubog beden; prezira vreden
pogovorno bolan

2. samostalnik
nesrečnik, ubožec; lopov

miserable beden, nesrečen, malosrčen; skop(uški); podel, prezirljiv

miserable m podlež, hudobnež