Franja

re-laxō -āre -āvī -ātum (re in laxāre)

1. razširiti (razširjati), razprostraniti (razprostranjati, razprostranjevati), razmakniti (razmikati), popustiti (popuščati), (z)rahljati, narediti (delati) kaj ohlapno, razvezati (razvezovati), odpreti (odpirati): fontibus ora relaxant O., relaxare intervalla Vitr., arcum Sen. tr., cutem Cels., vincula tunicarum O., claustra O., fores templi Sen. tr., pelagus relaxans fontes Oceani Sil., glebas Varr., Col., vias et caeca spiramenta V., Iuppiter densat rara, densa relaxat V. redči, seu plures vias calor relaxat (odpre), seu durat et adstringit V.; med.: alvus tum adstringitur, tum relaxatur Ci. se razširi, cutis relaxatur Cels. postane mlahava, omlahne; kot medic. t.t. (abs.) = olajšati telo (trebuh) = olajšati se = omečiti (omehčati) in očistiti trebuh (naspr. constringere): Cels.; metaf. (s)topiti led, (u)blažiti mraz: nodos (sc. aquai) Lucr.

2. metaf.
a) narediti (delati) kaj ohlapno = popustiti (popuščati) kaj, v čem, odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), sprostiti (sproščati), (z)rahljati: Sen. ph. idr., continuationem verborum relaxare Ci. dolge periode, tu a contentionibus cotidie relaxes aliquid Ci., mores aetas lasciva relaxat Cl. naredi (dela) ohlapne (razbrzdane, razuzdane), razbrzda, razuzda; med. in refl.: Isocrates se … relaxarat a necessitate numerorum Ci., cum (sc. insani) relaxentur Ci. ko jim bes(nost) popusti = ko se zopet spametujejo, (sc. animi) se plane corporis vinculis relaxaverint Ci.; abs.: dolor relaxat Ci. odleže, se poleže, se umiri, pojenja.
b) narediti (povzročiti), da napor (bol(ečina)) poneha, odleže, popusti = razveseliti (razveseljevati), (raz)vedriti, (po)zabavati, olajšati (olajševati), sprostiti (sproščati): animos doctrinā relaxare Ci., animus somno relaxatus Ci., (sc. risus) tristitiam mitigat et relaxat Ci. ublaži in olajša, anxiferas curas requiete relaxas Ci. poet., relaxare tristem vultum Sen. ph., vultum in hilaritatem Petr., ne nocturna quidem quiete diurnum laborem relaxante Cu. ne prinese (od)počitka (oddiha) od … ; refl. in med. odpočiti (se), oddahniti si, privoščiti si počitek: relaxare se istā occupatione Ci., relaxari animo (animis) Ci.

spurt² [spə:t]

1. samostalnik
šport spurt; skrajen (kratek) napor

to put a spurt on (po)hiteti

2. neprehodni glagol
napraviti kratek in velik napor, napeti se, napenjati se, naprezati se, na vse kriplje se (po)truditi, napeti vse sile
šport spurtati, napeti vse moči proti koncu (pri teku)

start¹ [sta:t] samostalnik
start, odhod
aeronavtika vzlet; startna točka; možnost za start; znak za start; začetek
šport prednost; trzaj, zdrznjenje, planitev kvišku; izbruh; presenečenje; začasen napor; naključje, slučaj

at the start v začetku, skraja, sprva
by fits and starts v presledkih
from the start od samega začetka
from start to finish od začetka do konca
start of fancy figurativno muha, domislek
false start šport, figurativno napačen start
fiying start leteči start
a good start in life dober začetek v življenju
a rum start pogovorno veliko presenečenje
to appear at the start šport pojaviti se na startu, iti na start
to awake with a start planiti iz spanja
to give the start dati znak za start
to give s.o. a start (in life) pomagati komu pri startu v življenje
to give s.o. a start prestrašiti koga
I can give him 10 yards start and beat him (in the race) lahko mu dam 10 jardov prednosti in ga premagam (v teku)
I gave the wheel a start pognal sem kolo
to get the start of one's rivals prehiteti svoje tekmece
to make a start začeti
to make a new start in life začeti novo življenje
to work by fits and starts delati s pogostnimi presledki (neredno, neenakomerno)

sudata f

1. obilno znojenje

2. ekst. hud napor

tax¹ [tæks] samostalnik
(državni) davek; carina; dajatev, davščina; obdavčenje (on s.o. koga)
pristojbina, taksa
figurativno breme, huda obremenitev, obremenjenost, napenjanje, velik napor, zahteva
zastarelo očitek, graja

the taxes britanska angleščina, pogovorno davkarija
tax avoidance, tax evasion pravno davčna prevara, utaja
tax abatement znižanje davka
tax on land zemljiški davek
tax rate davčna stopnja
tax return davčna prijava
direct, indirect tax neposreden, posreden davek
estate tax davek na dediščino
income tax davek na dohodek, dohodnina
tax on turn-over prometni davek
stamp tax taksa v kolkih, kolkovina
to cut a tax znižati davek
to exact taxes pobirati davke

tour de force tujka franc. m invar. šport izjemen napor (tudi ekst.)

Überbeanspruchung, die, preobremenitev; čezmerni napor

надрыв m pretrg, natrgano mesto; pretiran duševni napor, duševni zlom

austērus 3, adv. -ē (gr. αὐστηρός)

1. trpek, gorjup, rezek, oster: vinum Ca., Cels., vinum austerius Col., musta austera Q., herba austero sapore Plin., gustus austerior Col.

2. zamolkel: colores austeri Plin.; met. o slikarju: pictor austerior colore Plin. ki slika z bolj zamolklimi barvami, nekoliko trd v izbiranju barv, austerum genus Plin. trdi slog (v ulivanju medi), sonus Acr.

3. klas. le pren. mračen, čemeren, resen, strog, osoren, neprijazen: vir Pr., homo austerior et gravior Ci., senes austeri ac mites Q., austero more ac modo Ci., suavitatem habeat (orator) austeram et solidam, non dulcem et decoctam Ci., austera poëmata H. resne, poučne vsebine, austerus labor H. resen napor, austerae tabellae Pr. stroge glasovnice = stroga sodba, austera curatio Plin., agit mecum austere et Stoice Cato Ci., austerius agere cum aliquo Vulg. Od tod subst.
a) austērī -ōrum, m strogi sodniki: quibus (falsis voculis) tamen non modo austeri, sed... multitudo ipsa reclamat Ci.
b) neutr. pl. austēra et pressa delectant Plin. iun. — Soobl. austēris: Eccl.

bent² [bent] samostalnik
naklonjenost, pregib, krivina; nagnjenje
botanika šaš

it is out of my bent tega ne zmorem
to the top of one's bent kakor komu drago; do skrajnosti
full bent skrajnji napor
to take (ali go, flee) to the bent zbežati, ucvreti jo

čezmer|en [é] (-na, -no) übermäßig; übersteigert; veselje: [überschwenglich] überschwänglich; Über- (odmerek die Überdosierung, napor die Überbeanspruchung, aktivnost die Überaktivität, medicina die Überfunktion, medicina prehranjenost die Überfütterung, medicina razdražljivost die Übererregbarkeit); čezmero kajenje, jemanje zdravil ipd.: der [Mißbrauch] Missbrauch (kajenje der [Nikotinmißbrauch] Nikotinmissbrauch)

disperato

A) agg.

1. obupan

2. obupen, brezupen:
sforzo disperato obupen napor
alla disperata besno, silovito, za silo

B) m (f -ta)

1. obupanec, obupanka

2. pog. stradač, bednež

3. obsedenec:
lavora come un disperato dela kot obseden

dūrō -āre -āvī -ātum

I. trans.

1. trditi, strditi (strjevati), otrditi: Hyg., Cels., Lucr., Lucan., Col., Mel., Plin., Ap., caementa non calce durata erant L. niso bili … v trdo maso spojeni, hastae igne duratae Cu., d. lignum igni Cu., duratae solo nives H., duratur cortice pellis O. se strdi v skorjo, d. ossa in scopulos O., durataeque cuti (trdi koži) squamas increscere sentit O., duratus frigore pontus O. zamrzlo; pesn.: aerea saecula duravit Iuppiter ferro H. bronasto dobo je Jupiter strdil v železno; occ.
a) sušiti, osušiti, posušiti, presušiti, (s)pražiti: coria durata calore Lucr., d. terram V., rectius Albanam fumo duraveris uvam H., mollitam (Cererem) manu duret in foco ignis O. speci, pisces sole durati Cu., durati muriā pisces Q. presoljene.
b) zgostiti (zgoščati): caelestis aqua salibus durata Col.; od tod: (lactis) partem liquefacta coagula durant O. zgoščajo, sesirijo, corpus d. Cels. povzročiti zapeko.

2. pren. utrditi (utrjevati), navaditi (navajati), privaditi (privajati) na napor, delo idr.: opere in duro membra manusque Lucr., hoc se labore durant homines adulescentes C., humeros ad volnera durat V., simul ac duraverit aetas membra animumque tuum H., ab duratis usu armorum … pulsi L., exercitum in tectis habuit, adversus omnia humana mala saepe ac diu duratum L., exercitus duratus omnium rerum patientiā L., exercitum crebris expeditionibus d. Vell., d. mentem T.; occ.
a) otopiti, neobčutljivega narediti (delati): tot … durati bellis L., d. ingenia Cu., etiam ad plagas durabitur Q. postal bo neobčutljiv tudi za … , ad omne facinus duratus T.
b) med. durari otrdeti = ustaliti se: vitia … inemendabili in posterum pravitate durantur Q.

— II. intr.

1.
a) sušiti se: dum durare solum … coeperit V.
b) (s)trditi se, otrdeti: quasi ferrum aut lapis durat Enn. fr., lento misere durantia tabo viscera Sil.

2. pren. otrdeti, otopeti, brezsrčen posta(ja)ti, zakrkniti: cuius tam crudeles manus in hoc supplicium durassent Petr., non durat ultra poenam abdicationis Q., in nullius umquam suorum necem duravit T. njegova trdosrčnost ni nikoli pripeljala tako daleč, da bi dal usmrtiti katerega od svojcev, credente nullo usque ad caedem eius duratura filii odia T. da bo sinovo sovraštvo tako trdo, da bi pripeljalo do umora (matere).

— III.

1.
a) intr. vztrajati, osta(ja)ti, obsta(ja)ti: durare nequeo in aedibus Pl., non hic quisquam d. potest Ter., durate et vosmet rebus servate secundis V. (prim.: durarent secundisque se rebus servarent Augustus ap. Suet.), saevoque gelu duramus et undis V., in opere ac labore … sub pellibus d. L., nec durari extra tecta poterat L., d. unam hiemem in castris L., d. diem, horam H., his ego non horam possum d. querelis Pr., d. sub Iove O., in eodem habitu corporis Cu., in sudata veste durandum Q., durandum est, quia coepimus Q., d. in obsequio T.; za zanikanim glagolom stoji tudi quin = ne strpeti (vzdržati), da ne bi: nequeo durare, quin ego erum accusem meum Pl., nec durare valuit, quin de condicionibus … tractaret Suet.; z inf.: Petr. (41, 2), ut vivere durent Lucan., Romuleis durastis … succedere muris Sil., miranti durarunt prodere Poeno Sil.
b) trans. prebiti (prebijati, prebivati), presta(ja)ti, (pre)trpeti, prenesti (prenašati): quemvis d. laborem V., vix durare carinae possunt imperiosius aequor H., d. quascumque vias Stat., siccitatem et ventos Pall.

2. occ.
a) trajati, trpeti, (še) obsta(ja)ti, (še) biti, (o osebah) živeti: Pl., Vell., Plin., Suet., non omnem possit durare per aevom Lucr., penuriā mulierem hominis aetatem duratura magnitudo erat L. bi bila le en (človeški) rod obstajala, durat simulacrum V., Troiā durante O. dokler je bila Troja, haec moles inviolata durat Cu., sapor durat Q., durat prope in infinitum (memoria) Q., ad posteros virtus durabit Q., adhuc honor studiis durat Plin. iun., qui nostram ad iuventam duraverunt T.; durant … colles T. se nepretrgoma vlečejo.
b) trajati = držati se: uti (oleae) diutissime durent Ca., hoc vinum durabit usque ad solstitium Ca., sorba in arido facile durare Varr., totidem durare per annos V. (o vinu), d. in tanto terrae rigore Cu. (o drevju), ova muriā tepefacta durant Col.

dušéven espiritual; del alma; anímico; (p)síquico; mental

duševna bolezen enfermedad f mental, alienación f mental
duševno bolan alienado, demente
duševno delo trabajo m intelectual
duševni delavec (trabajador m) intelectual m
duševna motnja perturbación f mental
duševna hrana pasto m espiritual
duševni napor esfuerzo m mental
duševni mir paz f espiritual
duševno odsoten distraído, ausento de ánimo
duševno ravnotežje equilibrio m mental
duševna revščina pobreza f de espíritu
duševne sposobnosti aptitudes f pl intelectuales
duševno stanje estado m del alma

educare v. tr. (pres. ēduco)

1. vzgojiti, vzgajati; izobraževati; šolati

2. privajati:
educare i muscoli allo sforzo privajati mišice na napor

3. knjižno gojiti:
educare una pianta gojiti rastlino

esaurire

A) v. tr. (pres. esaurisco) izčrpati (tudi pren.):
esaurire le provviste izčrpati zaloge
una fatica prolungata esaurisce chiunque daljši napor izčrpa vsakogar
esaurire un argomento izčrpati temo

B) ➞ esaurirsi v. rifl. (pres. mi esaurisco) izčrpati se

fatīgātiō -ōnis, f (fatīgāre)

1. utrujanje: Cels., Sen. ph. f. equorum et hominum L. napor, fatigatione resolutus Cu., sudor et f. Q., f. Othonianorum T.; tudi = utrujenost, upehanost: f. continuati laboris Cu. upehanost zaradi …

2. draženje (z besedami), zbadanje: Sid., f. lenis Eutr., verbi Aur.

3. meton. (konkr.) = utrujen(c)i: fatigationi (= fatigatis) consulitur Amm.

fízičen (-čna -o) adj.

1. (telesen) fisico; manuale:
fizični napor sforzo fisico
fizična moč forza fisica
fizična zmogljivost capacità, prestanza fisica
fizična privlačnost attrazione fisica
fizični odpor ripugnanza fisica
fizična ljubezen amore fisico, corporeo
fizično delo lavoro manuale
fizično obračunavanje (pretep) rissa, zuffa

2. (stvaren, predmeten) reale:
fizični obseg proizvodnje volume reale della produzione
fizični svet mondo reale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fizična geografija geografia fisica
geogr. fizična karta carta fisica
šport. fizična kultura cultura fisica
jur. fizična oseba persona fisica

fízičen físico

fizična kultura cultura f física
fizična moč fuerza física
fizični napor esfuerzo m físico

garáški (-a -o) adj. faticoso, pesante; laborioso:
pren. garaški napor strapazzata, galoppata