Franja

ēvocō -āre -āvī -ātum

I.

1. ven poklicati, izklic(ev)ati, poz(i)vati iz česa: gubernatorem e navi, aliquem ante ostium, foras Pl., iuvenes duos stare ad ianuam, qui eum magnopere (nujno) evocarent Ci., evocare eum e curia L., e convivio Iust.; od tod: nostros ad pugnam C. iz tabora na boj pozvati; pesn.: non vigil ales cantibus evocat Auroram O. naznanja jutro; tudi v pomenu izvabiti (izvabljati), zvoditi, zavajati, zapeljati (zapeljevati): Col., Plin., Sen. ph., Sil., praedae cupiditas milites longius (predaleč) evocabat C.; occ.
a) (mrtvece iz podzemlja) priklic(ov)ati, (mrtvece) obuditi (obujati): Tert., virgā animas Orco pallentes evocare V., evocare proavos sepulcris O. iz grobov, Metellos ab inferis Ci., manes Suet.
b) (bogove iz obleganega mesta) poz(i)vati na izselitev: Plin., Macr., unum eum deorum (sc. Terminum) non evocatum … portendere L.

2. pren. vzbuditi, obuditi (obujati): misericordia nullius oratione evocata Ci., probitas praemiorum mercedibus evocata Ci., evocare ad spem L., aliquem in laetitiam L., tacitas cogitationes in medium L.

— II.

1. poklicati, (k sebi) poz(i)vati, povabiti (povabljati): Tiribazus Cononem evocavit N., evocare aliquem ad colloquium L.; jur.: testīs evocare Ci., Plin. iun. priče pozvati; drž.pr. (o pozivih javnih oblasti): eos homines consulum litteris evocandos curavit Ci., principibus cuiusque civitatis ad se evocatis Ci., senatum omnem … ad se evocavit C., evocare magistratūs Ci., Suet., legatos Corinthum Iust.; occ.
a) vojake na vojno poz(i)vati, k orožju pozvati, k orožju (s)klicati: Q., cum ad arma consules evocassent Ci., vocare viros fortes nominatim C., legionem XIII initio tumultūs evocaverat C.; decuriones ex municipiis Domitius evocaverat C.; od tod subst. ēvōcātī -ōrum, m veterani, vojaki, ki so doslužili, a so jih v nevarnih časih zopet poklicali k orožju, gr. ἀνάκλητοι (zopet pozvani); v službi so uživali prednost, na pohodu so jezdili; bili so v istem činovnem redu kakor centurioni: Ci., Suet., ab equitibus Romanis atque evocatis equos sumit C., vocatos in primam aciem subducit S.
b) odpoklicati, odpraviti kam, poslati kam: exercitum a Pelusio Alexandriam C., milites ex hibernis in expeditionem S., equites undique C. od vseh strani zbrati, oppidanos ad bellum C., legiones ex hibernis ad fines Treverorum Hirt.

2. pren. v kak stan pozvati, do kake časti povišati, povzdigniti: Deiotarus vestram familiam a tenebris in lucem evocavit Ci., ad eum est honorem evocatus C.

exigent [éksidžənt] pridevnik (of)
nujen; zahteven

to be exigent of s.th. nujno kaj zahtevati

Expreß, Express, der, ekspres; per Expreß nujno

extremar gnati v skrajnost

extremar su bondad predaleč iti s svojo dobroto
extremar las medidas predaleč stvar gnati
extremar los precios pognati cene kvišku
extremar sus súplicas nujno prositi, rotiti
extremarse en hacer a. truditi se, prizadevati si

fretta f naglica, hitrica, nuja:
ho fretta mudi se mi
non c'è fretta ni tako nujno, ne mudi se toliko
far fretta a qcn. koga priganjati
darsi fretta hiteti
in fretta hitro, naglo
in fretta e furia, in tutta fretta na pete na glavo, v največji naglici

giocofōrza m invar.
essere giocoforza biti potrebno, nujno, neizogibno, neizbežno

grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec

imporre^*

A) v. tr. (pres. impongo)

1. dati, dajati:
imporre la corona kronati
imporre un nome dati ime

2. nalagati, naložiti; vsiliti, vsiljevati; uveljaviti, uveljavljati; ukazati:
imporre una tassa naložiti davek
imporre la propria volontà uveljaviti svojo voljo
imporre il silenzio ukazati tišino

3.
imporre le mani sul capo relig., knjižno posvetiti, blagosloviti
imporre il galero posvetiti za kardinala

B) ➞ imporsi v. rifl. (pres. mi impongo)

1. uveljaviti, uveljavljati se
imporsi all'attenzione generale zbuditi splošno pozornost

2. biti potreben, nujen:
un problema che si impone per la sua urgenza problem, ki ga je nujno rešiti

indispensable [ɛ̃dispɑ̃sabl] adjectif neobhodno (nujno) potreben; nepogrešljiv; masculin najnujneje potrebno

indispensable à la vie življenjsko potreben (važen)
si c'est indispensable če je nujno potrebno, če ne gre drugače
minimum masculin indispensable pour subsister eksistenčni minimum

instance [ɛ̃stɑ̃s] féminin nujna prošnja; instanca; pristojno mesto ali organ; proces, sodni postopek; upravni ali sodni organi medsebojno povezanih stopenj

sur l'instance de son frère na nujno bratovo prošnjo
céder aux instances de quelqu'un ustreči nujnim prošnjam
tribunal masculin de première instance sodišče I. stopnje
affaire féminin en instance zadeva, ki čaka na rešitev, ki je v obravnavanju
former une instance vložiti tožbo
instance en divorce ločitveni proces
juger en dernière instance (raz)soditi v zadnji instanci

instant, e [ɛ̃stɑ̃, t] adjectif nujen, takojšen

avoir un besoin instant d'argent nujno potrebovati denar
céder aux instantes prières de ses amis ustreči nujnim prošnjam svojih prijateljev
péril masculin instant preteča nevarnost

intimno prislov
1. (o tesnem odnosu) ▸ intim módon, meghitten, bensőségesenPri pisanju za otroke je treba ostati intimno povezan s svojim otroštvom, zato niti ni nujno, da ima avtor svoje otroke. ▸ A gyermekirodalmi művek írása során a szerzőnek meghitt kapcsolatban kell maradnia a saját gyermekkorával, ezért nem feltétlenül szükséges, hogy saját gyermekei legyenek.Člani društva se med seboj skoraj intimno poznajo, si pomagajo in delijo izkušnje in materialne dobrine. ▸ Az egyesület tagjai szinte bensőségesen ismerik egymást, segítenek egymásnak és megosztják egymással a tapasztalataikat és az anyagi javaikat.

2. (o ljubezenskem razmerju) ▸ intim módon, bensőségesenIgralec istočasno intimno prijateljuje z vsaj še štirimi drugimi ženskami. ▸ A színész legalább négy nővel folytat intim viszonyt egyszerre.James mi je povedal, ko sva bila še intimno povezana. Zaljubljeni moški radi klepetajo. ▸ James mondta nekem, amikor még intim viszonyban voltunk. A szerelmes férfiak szeretnek fecsegni.Ljubosumni ste na eno izmed dvojčic, ker se je intimno zbližala s privlačnim moškim. ▸ Féltékeny az ikrek egyikére, mert intim kapcsolatba került egy vonzó férfival.

3. (o vzdušju) ▸ bensőségesen, meghittenTaka postelja bo zaradi znižanega stropa delovala tudi bolj intimno in prijetno. ▸ Az alacsonyabb mennyezetnek köszönhetően az ágy is bensőségesebbnek és barátságosabbnak hat majd.Kako ukrotiti premočno svetlobo, da bo prostor romantično, intimno razsvetljen? ▸ Hogyan szelídítsük meg a túl sok fényt, hogy a szoba romantikusan, bensőségesen legyen megvilágítva?
Tudi ambient je zelo lep, deluje zelo intimno, ker je prostor majhen in sprejme omejeno število obiskovalcev. ▸ A hangulat is nagyon kellemes, nagyon bensőségesen hat, mivel a hely kicsi és csak korlátozott számú látogatót tud befogadni.

4. (o čustvih ali mnenjih) ▸ bensőségesen, približek prevedka ▸ a lelke mélyénMorda se kot človek z dejanjem klienta intimno ne strinjam, a ga moram skladno s poklicno etiko braniti. ▸ Lehet, hogy az ügyfél cselekedetével a lelkem mélyén nem értek egyet, ugyanakkor a szakmai etika szabályai szerint védenem kell.

izve|sti¹ [ê] (-dem) izvajati ➞ → izvajati
izvesti menjavo einen Tausch vornehmen
izvesti nujno operacijo medicina notoperieren
izvesti državni udar putschen
izvesti protinapad šport kontern

mander [mɑ̃de] verbe transitif sporočiti, javiti; poklicati (k sebi); naročiti; juridique pozvati

mander des nouvelles sporočiti novice
mander quelqu'un d'urgence nujno koga poklicati

márveč konj. (ampak) ma; piuttosto, invece:
sodelovanje ni samo koristno, marveč tudi nujno collaborare non è soltanto utile ma anche necessario
pustimo preteklost, marveč mislimo na sedanjost lasciamo stare il passato, pensiamo piuttosto (invece) al presente

message [mɛsaž] masculin naročilo, nalog; sporočilo, vest, naznanilo, informacija

message météorologique vremensko poročilo
message de prévisions météorologiques vremenska napoved
message radio, radiophonique, radio -diffusé sporočilo po radiu
message télégraphique, téléphonique brzojavno, telefonično sporočilo
message d'urgence nujno sporočilo
recevoir, transmettre un message prejeti, poslati brezžično sporočilo
remplir un message opraviti, izvršiti naročilo

mestna hiša stalna zveza
1. (upravna stavba mesta) ▸ városháza
Pred ljubljansko mestno hišo se je zbralo okoli 100 protestnikov. ▸ A ljubljanai városháza előtt körülbelül 100 tüntető gyűlt össze.
Najprej se je povesila cerkev, potem strop mestne hiše in zdaj se je zrušil arhiv. ▸ Először a templom, majd a városháza mennyezete süllyedt meg, most pedig a levéltár dőlt össze.

2. (vodstvo; vodilni ljudje) ▸ városháza
Pariška mestna hiša je napovedala vojno grafitom. ▸ A párizsi városháza hadat üzent a graffitiknek.
Smetarska podjetja so trdila, da je odpuščanje nujno zaradi varčevanja madridske mestne hiše. ▸ A szemétszállító cégek azt állították, hogy az elbocsátásokra a madridi városháza takarékoskodása miatt van szükség.

mórati to have to, to be obliged (ali forced, compelled) to; to be bound

vlak mora priti ob petih the train is due at five
moram I must
to mora še priti that is still (ali yet) to come
tu mora biti kaka napaka there must be some mistake
to bi ti moral vedeti you ought to know that
to bi mi ti moral poprej povedati you ought to have told me that before
to bi moralo biti (do) sedaj že pripravljeno it ought to be ready by now
zdravniki so mu morali odrezati nogo the doctors had (ali have had) to amputate his leg
moral je oditi (= najbrž je odšel) he must have left, I suppose he is gone
on mora vedno prepozno priti he always has to be late
moram se smejati, ko (če) (vidim) I cannot help laughing when (I see)...
žal mi je, da moram reči... I am sorry to say...
mora biti bolan he must be ill, most likely he is ill, he is presumably ill
to mora biti it is unavoidable
on mora vedno imeti zadnjo besedo he always will have the last word
moral je umreti he was doomed to die
tudi če bi moral umreti, bi še vedno rekel... even though I were to die for it, I would still say...
to knjigo morate (nujno) brati this book is a must for you
mora biti (= gotovo je čez) 70 let star he must be over seventy

narek|ovati (-ujem)

1. (diktirati) diktieren, ansagen, vorsagen; figurativno pogoje: diktieren, aufzwingen

2. (nujno terjati) gebieten; dejstva: veranlassen zu, razmislek: ratsam machen

naročil|o¹ srednji spol (-a …)

1. za blago, storitev: die Bestellung, der Auftrag; die Anforderung; die Order; (dodatno Nachbestellung, fiksno Festbestellung, milijonsko Millionenauftrag, za dobavo Lieferauftrag, nepreklicno Festauftrag, nujno Eilauftrag, prenaslovitveno Nachsendeauftrag, vladno Regierungsauftrag, zbirno Sammelbestellung)
knjiga naročil das Bestellbuch, Auftragsbuch, Orderbuch
stanje naročil die Auftragslage
sprejem naročil Auftragsannahme
datum naročila das Bestelldatum
potrditev naročila die Auftragsbestätigung
v nasprotju z naročilom auftragswidrig
v skladu z naročilom auftragsgemäß
po naročilu auftragsgemäß, auf Bestellung, v pisarniškem poslovanju: im Auftrag (i. A.), in Vertretung
izdelava po naročilu die Einzelanfertigung, Sonderanfertigung, Auftragsfertigung
oprema po posebnem naročilu die Sonderausstattung
raziskava po naročilu die Auftragsforschung
ne ustrezati naročilu auftragswidrig sein
preklicati naročilo (etwas) abbestellen

2. v restavraciji: die Bestellung
po naročilu à la carte