Franja

side¹ [sáid]

1. samostalnik
stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
šport moštvo
sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
by the side of vzdolž, ob
off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
on the side povrhu
on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
on father's side po očetovi strani
on this side of the grave pred smrtjo
back side zadnjica
blind side slaba stran
dark side senčna stran
(šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
God is on our side bog je z nami
the east side of the city vzhodni del mesta
north side severna stran
the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
the wrong side up narobe
the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
the road-side cestni rob (kraj)
to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
he is on our side on je na naši strani, z nami
he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
this is a side issue to je postransko vprašanje
to change sides preiti na drugo stran
people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
he puts on too much side on preveč pozira
to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

2. pridevnik
stranski; prihajajoč od strani

side blow udarec od strani
side door stranska vrata (vhod)
side brake ročna zavora (avto)

sín son

edini sín, sín edinec only son
prvorojeni sín first-born son
Brown, sin Brown, junior (krajšava: jr.)
Brown in sin Brown and Son
najstarejši sín (in dedič) son and heir
zakonski sín legitimate son
nezakonski sín illegitimate son, natural son
Apolonovi sínovi (= pesniki) the sons of Apollo
izgubljeni sín long-lost son, biblija prodigal son
sín božji (Kristus) religija Son of God
to je pravi sín svojega očeta he is his father's son
kakršen oče, takšen sín like father, like son

sín (-a) pl. sinovi f figlio:
imeti tri sinove avere tre figli
vzgojiti sina allevare un figlio
roditi sina partorire un figlio
mlajši, starejši sin il figlio minore, maggiore
nezakonski sin figlio illeggittimo
prvorojeni sin figlio primogenito
rodni sin figlio carnale
sin edinec figlio unico
pravi sin svoje dobe vero figlio del proprio tempo
bibl. pren. izgubljeni sin il Figliol prodigo
Adamov sin il figlio di Adamo, l'uomo
pasji sin (tudi inter.) figlio d'un cane
je pravi sin svojega očeta è suo padre sputato
rel. sin božji il Figlio di Dio, il Verbo
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.

tapadillo moški spol zastrtost

de tapadillo skrivaj, kradoma; nezakonski (otrok)

Valgius 3 (valgus) Válgij(ev), ime rimskega rodu; najbolj znani so:

1. C. Valgius Gaj Valgij, tast Publija Servilija Rula, veleposestnik v obdobju Sule: Ci.

2. njegov nezakonski, pozneje posinovljeni sin C. Valgius Hippianus Gaj Valgij Hipijan: Ci. ep.

3. C. Valgius Rufus Gaj Valgij Ruf, konzul l. 12, izvrsten pesnik, slovničar in pisec retoričnih spisov, Horacijev prijatelj: H., Tib., Q., Plin.

wedlock [wédlɔk] samostalnik
pravno ženitev, možitev, zakon; zakonsko življenje, zakonski stan

born in (lawful) wedlock, out of wedlock zakonski, nezakonski (child otrok)

ἀν-έγγυος 2 nezajamčen, nezaročen, neomožen; nezakonski.

μοιχίδιος 3 ion. v prešuštvu rojen, nezakonski.

νόθος 3 1. nezakonski NT. 2. nepravi, nepristen; pokvarjen.

побочный postranski;
п. сын (zast.) nezakonski sin