Franja

hvȁtati -ām
I.
1. loviti: hvatati ribu; mačka hvata miševe
2. prijemati: ova testera ne hvata dobro; hvata me groznica, jeza, strah
3. dajati besedo: hvatati vjeru
4. dosegati: oni prodaju sami i hvataju bolju cijenu
5. prestrezati: izlazi svako jutro na železnicu da hvata seljake iz svoga kraja i dovodi na advokatsku klanicu; hvatati tuđa pisma prestrezati tuja pisma
6. poslušati, sprejemati s sluhom: hvatam istančanim sluhom tihe, mačje korake
7. sprejemati: Vuk nije samo onako nasumce hvatao riječi narodne
8. zajemati: hvatati vodu iz bunara, iz reke
9. oprijemati se česa: hvatati novi posao
10. zavzemati, zavzeti: svaki posjetilac hvata svoje mjesto
11. iti v glavo: vino već hvata
12. vpregati: hvatati konje u kola
13. držati: bure hvata sto litara
14. dojemati: ja ne hvatam što mi govoriš
15. segati: odijelo hvata do članaka
16. hvatati korijena, korena pognati korenine
17. hvatati trag prihajati na sled, slediti
18. noć hvata mrači se
19. držati se: za stanicu da hvatam desno?
II. hvatati se
1. loviti se: davljenik se i za slamku hvata
2. dogajati se: to mi se često hvata
3. lotevati se: hvatati se posla
4. hvatati se s kim u koštac spoprijemati se s kom
5. segati: hvatati se rukom u njedarca
6. bjegunci se hvataju crnogorskih brda begunci so dosegli črnogorsko hribovje
7. na prozorima se hvataju grane na oknih se delajo ledene rože; na hljebu se hvata plijesan; noć se hvata mrači se; sunce se hvata nastopa sončni mrk

jȅsti jȅdēm
I.
1. jesti: jedi dok si gladan; jede kao da je cio, ceo dan kopao; mi moramo svaki dan jesti; sjedimo kod stola i jedemo ručak; što vi to jedete?
2. razjedati, gristi: rda jede gvožde; nenavidnost ga jede
3. gristi, pikati: a njega su cijelu noć jele vaške
4. spodjedati, odnašati: Morava jede plodnu zemlju
5. jesti hljeb svoj u znoju lica svoga jesti kruh v potu svojega obraza; jesti kome iz ruke biti komu pokoren
II. jesti se
1. jesti se: ne živi se da se jede, već se jede da se živi
2. njegova se jede njegova beseda nekaj velja
3. jede mi se imam tek
4. gristi se: jedem se od muke gledajući kako lijeno radiš
5. sunce, mjesec se jede začenja se sončni, mesečev mrk

labor² (starejše labōs) -oris, m (labāre) „omahovanje pod bremenom“, od tod

1. abstr. delo = delovanje, napor, trud, prizadevanje: laborem capere, suscipere, subire, sustinere Ci. ali laborem sumere C. naprtiti si delo (kakor kako breme), delo nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, naložiti si, labores adire N., V. lotiti se, labores tolerare, pati S., labores ferre N., C., laborem consumere in re Ci. uporabiti trud = truditi se, prizadevati si za kaj, laborem sibi sumere et alteri imponere C. naprtiti, naložiti (nalagati), succumbere labori Ci., C. o(b)nemoči pod delom, delu ne biti kos, laboret industria N. velik trud, cum labore Ci. s trudom, trudoma, težko, multo labore Ci., summo cum labore Ci., nullo labore, sine ullo labore Ci. brez truda (težav), perpetuo suo labore C. ko se je moral sam neprenehoma truditi, per laborem S. z naporom, naporno, (mnogo) trpeč, l. corporis Ci. telesni napor, telesno trpljenje, l. animi Ci., N. duševni napor, l. militiae Ci. vojni (vojaški) napor, l. Isthmius H. borba na istmijskih igrah; labor est z inf.: L., Plin., Fl. velika zadeva je (za koga), težko (težavno, trudapolno, naporno) je: res erat multae operae ac laboris C. zadeva je stala mnogo truda in napora, je bila zelo utrudljiva in naporna; meton.
a) delavnost, prizadevnost, trudoljubnost, telesna moč (jakost), vztrajnost: magni formica laboris H. zelo delavna, nadvse marljiva, iumenta summi laboris C. zelo vztrajna, homo magni laboris summaeque industriae Ci. vztrajno delaven in zelo podjeten človek.
b) utrudljivo dejanje, delo (zlasti vojaško oz. vojno): Herculeus l. H., sed te iam ferre Herculi (dat.) labos est Cat., belli labores V. junaška dela, rei militaris l. N. dejanja v vojni.
c) konkr. (dokončano) delo = opus izdelek, pridelek, pritrudek: multorum mentium labor C., operum laborem V. stavbo, labor anni V. s trudom pridelani letni pridelki, labores boum V. (prim. facta boum, facta hominum V. po Hom. ἔργα βοῶν, ἔργα ἀνϑρώπων) obdelano polje, Iliadumque labor, vestes V. umetelno (žensko) delo, umetelna obleka.

2. težava = muka, nadloga, trpljenje, trpež, sila, nuja, bol(est), bolečina, bolezen: labores homini eveniunt Pl., Troiae supremum audire laborem, Iliacos audire labores V. trpljenje, multis perfunctus laboribus N. po mnogih prestanih nezgodah; od tod: lunae labores V. mesečev(i) mrk(i), labores solis V. trudapoln (naporen) sončni tek, včasih tudi = sončni mrk(i), Lucinae experta labores V. porodne težave (gl. Lūcīna); v pomenu telesna bol(est), bolečina: cor de labore pectus tundit Pl.; v pomenu duševna bol(est), bolečina, toga, tožnost: quamquam ibi animo labos grandis capitur Pl., verum ex eo misera quam capit laborem! Ter.; v pomenu bolezen: valetudo decrescit, accrescit labor Pl., praesens fortuna laborum V. krepko zdravilo zoper bolezni, mox et frumentis labor additus, ut mala culmos esset robigo V., l. nervorum Vitr. bolezen živcev, annuus earum (apum) labor est initio veris Col. — Pooseb. Labōs -ōris, m Lábor = Trud, Trpež, podzemeljsko božanstvo: V.

3. težeče breme, teža: saxa si sint in locis tectis, sustinent laborem Vitr. prenesejo težo, so trpežni, hi (lapides) laborem quoque tolerunt Plin.

Opomba: Starejša soobl. labōs tudi pri Ter., Luc., Pac. et Varr. ap. Non., S. fr., Val. Fl., Plin. in poznih piscih.

latebra (pri pesnikih tudi latébra) -ae, f, večinoma v pl. (latēre)

1. skrivališče, zakótje, zakót(ek), skrivno zavetišče, zatočišče: latebra teli V. mesto v telesu, kjer tiči skrita puščica, skriti prehod (= prestrel, prestrelna rana) puščice, quorum (sc. bellorum) tibi tuta latebra Lesbos erit Lucan., latebra hortorum Sen. ph., iuventus dat poenas latebrae Sil., deformis latebra Aur.; v pl.: ita probe (sc. aurum) in latebris situm est Pl., se non Ponti neque Cappadociae latebris occultare Ci., latebris aut saltibus se eripere C., Argolicae l. V., curvis frustra defensa latebris vipera V., Scyllam caecis cohibet spelunca latebris V., cavas uteri temptare latebras V. trebušno votlino, notranjost trebušne votline, latebrae animae, pectus V. skrivno bivališče duše, prsi, hae latebrae dulces et … amoenae H. ločenost, samotnost, samota, l. ferarum L., O., commutare latebras Suet.; pren.: adhibuit etiam (v govoru) latebram obscuritatis Ci., cum in animis hominum tantae latebrae sint Ci. skrite misli, repetunt caecis obscura latebris verba datae sortis secum O. zaradi skritega pomena nejasne besede, latebra scribendi Gell. nejasna pisava = nejasen (skrivnosten) stil pisanja (razumljiv le posvečencem).

2. meton. (abstr.) skritost: in quibus (sc. balneis publicis) non invenio quae latebra togatis hominibus esse posset Ci. kako bi mogli skriti biti (ostati) ljudje, ki nosijo togo, defectus solis latebraeque lunae Lucr. lunin mrk, latebra imminens exitium differebat T.

3. metaf.
a) skrivališče, zakótje, zakót(ek), zavetje, zavetišče: cum illa coniuratio ex latebris atque ex tenebris erupisset palamque armata volitaret Ci., iocularia et latebras omisit Suet., morum tristium latebrae Amm.
b) (za)kritje, krinka, zagrinjalo, pretveza, izgovor, opravičilo, opravičba, opravičevanje, pripomoček, izhod, „zadnja vrata“: latebra mendacii Ci. fr., latebram habere Ci., latebram quaerere periurio Ci., te mirificam in latebram coniecisti (pri pogovoru o sporni zadevi) Ci., eo mirandum est magis nullam ne in tabellae quidem latebra fuisse absconditam malevolentiam, quae te impugnare auderet Ci. ep. da si niti pod krinko glasovanja noben zlovoljni glas ni drznil skrivaj napasti te, latebras vitiis nox dabit ipsa tuis O., quos sacramenti metus ad huiusmodi latebras compulisset Suet.

lūna¹ -ae, f (iz *lou̯qs-nā ali iz *leu̯qs-nā, kar je nastalo iz subst. adj. *lou̯qs-no-, ki je ohranjen še v avestijskem raoxšna- sijoč, bleščeč: lūcēre, lūx; prim. sl. luna in hr. lúna)

1. luna, mesec, mesečina: l. nova Varr., C. idr. mlada luna, mlaj, l. plena C. polna luna, ščip, quarta l. Ci. četrti dan po mlaju, novissimā primāve lunā Plin. ob mlaju ali prvi dan po njem, l. crescens Varr., Ci. idr. rastoča luna, naspr. l. decrescens Col. ali senescens Varr., Ci. idr. ali minor H. ali minuens Pall. pojemajoča luna (prim. l. minuit Plin. luna pojema, se manjša), plena luna deficit Ci. mrkne, doživlja mrk, lunae defectus Ci. ali defectio Q. = lunae labores V. mesečev mrk, luna deficiens Plin. ali laborans Iuv. lunin mrk, mesečev mrk, ortus aut obitus lunae Ci., habitari Xenophanes ait in luna Ci. da je Luna obljudena (prim.: habitatores lunae Macr.), solis lunaeque est ortus et occasus L., lunae cursus L., Cu., per (ad) lunam V. v mesečini, evanescunt cornua lunae O., l. surgens T., noctivaga Stat., lunae annus Macr. Lunino leto; tudi v pl.: lunae celeres, novae H., duas lunas visas L.; meton.: lunae sequentes ordine V. lunine mene.

2. pooseb. Lūna -ae, f Lúna, boginja meseca, hči Hiperiona in Teje (Thea), sestra sončnega boga Sola; posvečen ji je bil ponedeljek (lunae dies). Luno in Sola so pozneje poistovetili z Diano in Apolonom. Luni je Servij Tulij na Aventinu zgradil svetišče, ki je zgorelo za časa Neronove vladavine: L., T., Aus., cum luna laboret Ci. če je Luna v stiski = če luna mrkne, choros ducit Venus imminente Lunā H., cum … niveos Luna levarit equos O.

3. meton.
a) mesec = 1/12 leta: centesima l. Plin.
b) (mesečna) noč: roscida l. V., saepe illa inmeritae causata est omina lunae Pr.
c) polmesec = lik v podobi črke C, o polmesečnih slonokoščenih ščitkih, ki so jih patricijski senatorji nosili na svojih čevljih: nobilis et generosus adpositam nigrae lunam subtexit alutae Iuv., patricia l. Stat.
d) v pl. polmesečni žrelni (grlni, goltni) hrustanci = hrustanci v obliki polmeseca, ki tvorijo grlo, žrelo: nigro sub gutture lunas frangere Sid. poet.

Opomba: Star. gen. sg. lunai: Lucr.

lunar lunin

eclipse lunar lunin mrk
año lunar lunino leto

lune [lün] féminin luna, mesec; satelit, trabant; figuré muha(vost), kaprica; populaire luni podoben obraz; zadnjica

lune croissante, décroissante rastoča, pojemajoča luna
lune cave lunin mesec (t. j. 29 dni)
lune d'eau (botanique) beli lokvanj
lune de miel medeni tedni
lune rousse lunina mena v aprilu-maju; figuré razbitje zakona
nous sommes à la pleine, nouvelle, croissante, décroissante lune imamo polno, mlado, prvo, zadnjo luno
la lune est dans son plein imamo polno luno
clair masculin de lune mesečina
éclipse féminin de lune lunin mrk
déclin masculin, décours masculin de la lune pojemanje lune
figure féminin de pleine lune (familier) obraz kot polna luna
phases féminin pluriel de la lune lunine mene
premier, dernier quartier (de la lune) prvi, zadnji (lunin) krajec
de vieilles lunes zastarele ideje
aboyer à la lune (figuré) zaman se truditi, zaman si prizadevati
aller décrocher la lune pour quelqu'un skušati za koga narediti kaj nemogočega
avoir des lunes biti muhav, kapriciozen
coucher à l'enseigne de la lune na prostem prenočiti (prespati)
demander la lune zahtevati nekaj nemogočega
être dans la lune (figuré) ne biti pri stvari, čisto nekje drugje biti, biti raztresen, biti brez čuta za realnost
faire un trou à la lune izmuzniti se, ne da bi plačali
il fait un beau clair de lune lepa mesečina je
promettre la lune dajati nemogoče obljube, obljubljati zvezde z neba
tomber de la lune biti nenadoma, čisto nepričakovano zelo presenečen

lúnin of the moon; lunar

lúnino leto lunar year
lúnin kolobar halo round the moon, lunar aurora
lúnine mene phases pl of the moon
lúnin mrk eclipse of the moon, lunar eclipse
lúnin obstret, venec lunar halo
lúnin svit moonlight
pri lúninem svitu by moonlight
lúnin žarek moonbeam

lúnin de (la) lune, lunaire

lunin krater cratère moški spol lunaire
lunino leto année ženski spol lunaire
lunina mena, faza changement moški spol de lune, phase ženski spol de la lune, lunaison ženski spol
lunin mrk éclipse ženski spol de lune
lunina površina surface ženski spol lunaire (ali de la lune)
lunina svetloba clair moški spol de lune, lumière ženski spol de la lune
lunin srp croissant moški spol lunaire (ali de lune)

lúnin (-a -o) adj. astr. lunare; di, della Luna:
lunina svetloba luce lunare
lunin mrk eclissi lunare
lunin srp mezzaluna
Lunina mena (faza) fase lunare
Lunin ciklus ciclo lunare
lunin dvor (halo) alone della Luna
Lunin krater cratere lunare
Lunin mesec mese lunare
Lunino leto anno lunare

lúnin de (la) luna; lunar

pri luninem svitu a la luz de la luna
lunin krajec creciente m; media luna; cuarto m de la luna
lunine faze fases f pl de la luna
lunina mena cambio m de luna
lunin mrk eclipse m de luna (ali lunar)
lunin prebivalec selenita m; lunícola m
lunina raketa cohete m lunar

mjȅsēc m, mest. u mjesécu (ijek.), mȅsēc m, mest. u mesécu (ek.) mesec: pun mjesec; prva, zadnja četvrt -a; pomrčina -a lunin mrk; lajati na mjesec; to je bilo prije, pre dva -a; u prvom -u; mladi mjesec mlaj; medeni mjesec ekspr. medeni mesec

observer [ɔpsɛrve] verbe transitif opazovati, opaziti; izpolnjevati, ravnati se po, držati se česa

observer l'éclipse de soleil opazovati sončni mrk
observer le Code de la route držati se cestnoprometnih predpisov
observer sa parole držati svojo besedo
observer les bienséances dostojno se vesti
observer une stricte sobriété zmerno živeti
observer le silence molčati
observer les distances (militaire) ostati v predpisani razdalji; figuré držati se v primerni razdalji
faire observer à quelqu'un opozoriti koga
je vous ferai observer que vous êtes en retard opozarjam vas, da ste prepozni, da ste zamudili
s'observer paziti se, oprezen biti, opazovati se (eden drugega)

opazováti observer, surveiller ; (skrivaj, natančno) épier, avoir l'œil au guet, observer attentivement, examiner

opazovati koga pri delu observer quelqu'un au travail
opazovati pod, z mikroskopom examiner au microscope
opazovati sončni mrk observer l'éclipse de soleil
sumljiv je, zato ga opazujejo étant suspect, on le surveille
biti policijsko opazovan être sous la surveillance (ali sous le contrôle) de la police
čutila se je opazovano elle se sentait surveillée (ali épiée)
opazovati se s'observer, s'épier, se surveiller, s'examiner
opazovati se na skrivaj s'épier (ali s'observer) en cachette

partial¹ [pá:šəl] pridevnik (partially prislov)
delen, parcialen; pristranski, nepravičen, neobjektiven (to)
botanika drugoten, sekundaren

to be partial to s.th. imeti kaj posebno rad
ekonomija partial acceptance delno sprejetje
ekonomija partial amount delna vsota
ekonomija partial bond delna zadolžnica
ekonomija partial loss delna izguba
ekonomija partial payment delno plačilo
astronomija partial eclipse delni mrk
matematika partial fraction delni ulomek

partiel, le [parsjɛI] adjectif delen

éclipse féminin, mobilisation féminin partielle delni mrk, delna mobilizacija
élection féminin partielle delne volitve
paiement masculin partiel delno plačilo, obrok
résultat masculin partiel (politique) delni rezultat

partiell delen, parcialen; partielle Ableitung Mathematik parcialni odvod; partielle Differenzialgleichung Mathematik parcialna diferencialna enačba; partielle Integration Mathematik delno integriranje, integriranje po delih, integriranje per partes; Astronomie partielle Mondfinsternis delen lunin mrk

polsenca samostalnik
1. (šibkejša, delna senca) ▸ félárnyékHortenzije najbolje uspevajo v polsenci, v vlažni zemlji, bogati s humusom. ▸ A hortenziák félárnyékban, nedves, humuszban gazdag talajban fejlődnek a legjobban.Gomoljne begonije, ki rastejo v polsenci ali celo v senci, cvetijo najlepše. ▸ A félárnyékban vagy akár árnyékban élő gumós begóniák virágoznak a legszebben.

2. astronomija, fizika (o osvetljenem območju) ▸ félárnyékMrk se bo začel ob 21. uri in 16 minut, ko bo Luna stopila v polsenco. ▸ A fogyatkozás 21 óra 16 perckor kezdődik, amikor a Hold belép a félárnyékba.

popóln complete, full, whole, entire, total; (temeljit) thorough; (dovršèn) perfect; accomplished; consummate; (pravcat, pravi, skrajen) utter, absolute, downright; (število prisotnih) plenary

popóln lopov a thorough scoundrel
popóln mrk total eclipse
popóln norec a consummate fool
popóln tujec a perfect stranger
popólno znanje thorough knowledge

popóln (-a -o) adj.

1. completo, integrale, assoluto, intero; totale:
popolni sončni mrk eclissi totale
popolna sestava ekipe squadra al completo
popolna oskrba servizio completo
popolno zaupanje fiducia completa
popolna enakopravnost assoluta parità di diritti
med. popolna anestezija anestesia totale
popolna tišina silenzio totale
popolni (časopisni, televizijski) molk black-out angl. giornalistico, televisivo
rel. popolni odpustki indulgenza plenaria

2. (brez napak, brez pomanjkljivosti) ideale, perfetto; impeccabile:
samo Bog je popoln solo Dio è perfetto
iron. popoln tepec un perfetto idiota

3. (brezpogojen) incondizionato:
popolna kapitulacija resa incondizionata