Franja

prate² [préit]

1. neprehodni glagol
blebetati, besedičiti (of o)

2. prehodni glagol
izblebetati

to prate polite nothings mlatiti prazno slamo

prázen empty; emptied; (službeno mesto) vacant, open; unoccupied; void, evacuated; vain; (nepopisan) blank

prázne besede empty words pl
za prázen nič for nothing, without any reason
práznih rok empty-handed
prázen izgovor a lame excuse
prázno gledališče a poor house
prázno službeno mesto vacancy
prázna soba empty room
prázen prostor an empty space
prázne trditve unfounded assertions pl
prázen strah groundless fear
prázno upanje vain hope
prázna vera superstition
na prázen želodec on an empty stomach
prázen naboj blank cartridge
on je prázne glave he is empty-headed
ta je prázna (to je čista izmišljotina) that is pure invention
hotéli so sedaj prázni the hotels are all deserted by this time
gledati, strmeti v prázno to gaze into space
mlatiti prázno slamo to talk nonsense (ali rot), to flog a dead horse
pustiti eno vrsto prázno to leave a line blank
vrnil se je práznih rok he returned empty-handed

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

prazna slama ženski spol leeres Stroh
figurativno mlatiti prazno slamo leeres Stroh dreschen, Phrasen dreschen

pšeníca (-e) f bot., agr. grano, frumento (Triticum):
mlatiti, sejati, žeti pšenico battere, seminare, mietere il grano
klas, snop pšenice spiga, covone di grano
snetljiva pšenica grano rugginoso
jara, ozimna pšenica frumento estivo, invernale
pšenica italijanske sorte grano duro
bibl. ločiti ljuljko od pšenice distinguere il grano dal loglio
pren. pšenica gre v klasje il grano spiga
(v pravljicah) to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju questo successe il giorno di mai
agr. jarovizacija pšenice iarovizzazione, iemalizzazione, vernalizzazione del grano

shoe² [šu:] prehodni glagol
obuti; podkovati (konja), okovati (palico, sani itd.); nabiti obroč (kolesu)

to shoe the goose figurativno mlatiti prazno slamo, čas zapravljati; sleng biti ali postati (rahlo) pijan
to shoe the horse (the mule) sleng goljufati svojega delodajalca

slam|a ženski spol (-e …) das Stroh (koruzna Maisstroh, pšenična Weizenstroh, riževa Reisstroh)
bala slame der Strohballen
kopica/kup slame der Strohhaufen
zvezdica iz slame der Strohstern
goreti kot slama brennen wie Stroh
na slami im Stroh
imeti okus kot bi slamo jedel schmecken wie Stroh
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
mlatiti prazno slamo leeres Stroh dreschen
s slamo krit gradbeništvo, arhitektura strohgedeckt
stiskalnica za slamo die Strohballenpresse

sláma straw

sláma za streho thatch, thatching
pokrit s slámo straw-covered
ležišče iz sláme straw mattress, palliasse
napolniti, nastlati s slámo to straw
kup sláme heap of straw
kopa, stog sláme stack of straw
pletenje sláme straw-plaiting
pletilec sláme straw-plaiter
snop sláme bundle, truss of straw
prazna sláma (figurativno) trash, rubbish, nonsense, nonsensical talk
mlatiti prazno slámo to talk nonsense, to talk bunkum (ali hot air)
staro slámo mlatiti (figurativno) to thresh (over old) straw
imeti slámo v glavi (figurativno) to be empty-headed, pogovorno to be dead from the neck up
spati na slámi to sleep on straw
iskati šivanko v kupu sláme to look for a needle in a haystack

sláma paille ženski spol ; (strešna) chaume moški spol

bala (šop) slame balle ženski spol (botte ženski spol) de paille
slama rezanica paille hachée
riževa slama paille de riz
ržena slama paille de seigle, glui moški spol
zmleta slama menue paille
mlatiti prazno slamo (figurativno) échanger des propos creux, battre l'air (ali l'eau avec un bâton), faire de la besogne inutile
natlačiti, nagatiti s slamo remplir de paille, empailler
pokriti s slamo (re)couvrir (ali garnir) de paille, pailler
iskati šivanko v kupu slame cher cher une aiguille dans une meule (ali un tas) de paille

sláma (-e) f paglia:
s slamo krito poslopje casa con tetto di paglia
bala, otep slame una balla, un fascio di paglia
slama za steljo paglia da strame
pšenična, koruzna slama paglia di grano, di granturco
pren. imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello, avere la testa vuota
pren. mlatiti, otepati prazno slamo parlare a vanvera, vendere fumo
PREGOVORI:
malo zrnja, mnogo slame molto fumo, poco arrosto
slama se pri ognju vname stoppa e fuoco non stan bene in un loco

sláma paja f

bala, sveženj slame paca f de paja
sveža slama paja nueva
slama rezanica paja corta
lopa za slamo pajar m
otep slame haz f de paja
mlatiti prazno slamo (fig) hablar sin ton ni son
natlačiti, nagatiti s slamo rellenar de paja
iskati šivanko v kupu slame (fig) buscar una aguja (ali un alfiler) en un pajar
imeti slamo v glavi (fig) tener la cabeza llena de aire, tener la cabeza vacía
pokriti s slamo cubrir con paja
oviti s slamo envolver en paja, empajar

Stroh (-/e/s, ohne Plural) slama; im Stroh schlafen: na slami; brennen wie Stroh goreti kot slama; schmecken wie Stroh imeti okus kot bi slamo jedel; figurativ leeres Stroh dreschen mlatiti prazno slamo

tirare

A) v. tr. (pres. tiro)

1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo

4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)

6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako

7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo

8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol

11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

12. tisk natisniti, tiskati

B) v. intr.

1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati

3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti

11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se

žíto (-a) n agr. cereale; ekst. grano, frumento:
žito zori il grano matura
mlatiti, žeti žito trebbiare, mietere il grano
mleti, vejati žito macinare, ventilare, spulare il grano
jaro, ozimno žito frumento estivo, invernale
krmno, semensko žito biada, grano da semina
žita (žitarice) cereali
agr. prebiralnik za žito crivello per cereali
trgovina z žitom commercio dei cereali

ἔρρω [Et. iz ϝερσjω, lat. verro (iz vorsō), slov. vršiti (s konji proso), strsl. vrhą, vrěšti, mlatiti (vrhą iz vrsą). – Obl. fut. ἐρρήσω, aor. ἤρρησα]. ep. poet. 1. s težavo hodim, plazim se, vlačim se, hodim, odhajam; ἔρρε izgubi se, poberi se. 2. propadem, poginem, drevim v, zabredem v nesrečo, ginem ἔρρει τὰ θεῖα se ne spoštuje, ἔρρει τὰ κᾶλα ladje so izgubljene, ἔρρει τὰ ἐμά po meni je, izgubljen sem.

боб m bob;
турецкий б. fižol;
остаться на бобах ostati praznih rok, priti na nič;
разводить бобы prazno slamo mlatiti

вода f voda; slatina; (pren.) prazne besede; pl.
воды vodovje;
ключевая в. studenčnica;
дождевая в. deževnica;
как в воду канул kakor da bi se v zemljo vdrl;
воду толочь prazno slamo mlatiti;
жёлтая в. (med.) zelena, mrena, glavkom;
седьмая/десятая в. на киселе daljni sorodniki;
тёмная в. slepota zaradi atrofije vidnega živca;
ехать водой potovati po morju, reki;
лить воду на чью мельницу podpirati, zagovarjati koristi koga;
пройти огонь и воду и медные трубы mnogo prebiti v življenju;
он воды не замутит skromen, pohleven je;
он тише воды, ниже травы čezvse je skromen, ponižen;
набрать воды в рот trdovratno molčati;
их водой не разольёшь neločljiva prijatelja sta;
выйти сухим из воды odnesti celo kožo;
вывести на чистую воду razkrinkati;
как в воду глядел/смотрел ko da je vnaprej vedel

околёсица, околёная f kvasenje, čvekanje, nesmisel;
нести околёсицу otrobe vezati, prazno slamo mlatiti

околёсица, околёсная f kvasenje, čvekanje, nesmisel;
нести околёсицу otrobe vezati, prazno slamo mlatiti

пересыпáть, пересыпать¹ presipa(va)ti, presuti; posipati, posuti; preveč nasuti;
п. речь остротами prepletati govor z dovtipi;
пересыпать из пустого в порожнее mlatiti prazno slamo