Franja

brainwave [bréinweiv] samostalnik
pogovorno srečna misel
množina, medicina encefalogram

bug¹ [bʌg] samostalnik
zoologija stenica
ameriško hrošč, žuželka
sleng norec
pogovorno, množina bakterije
ameriško, sleng, tehnično defekt, okvara
sleng nespametna misel, norost
arhaično strašilo

big bug visoka "živina"
to go bugs znoreti
ameriško, sleng to be bugs on s.th. biti ves nor na kaj

burden¹ [bə́:dn] samostalnik
breme, tovor; tonaža
figurativno gorje, tegoba; režijski stroški
geologija jalova plast
glasba refren, pripev, spremljava
figurativno osnovna misel, glavni motiv; jedro, bit

to bear the burden peti refren ali spremljati
beast of burden vprežna žival
to be a burden to s.o. biti komu v breme
pravno burden of proof obveznost, da se dokaže neutemeljenost nasprotne trditve

canchero

A) m

1. pog. bolezen, tegoba:
ti pigliasse un canchero! da bi te hudič!

2. nadležna misel, fiksna ideja

3. pren. pog. nadležnež, sitnež

B) inter. presneto!, sto hudičev!

cancro² m

1. med. rak

2. ekst. pren. neozdravljiva bolezen, rakava rana:
il cancro della società rakava rana družbe

3. pren. nadležna misel, fiksna ideja; črv:
il cancro del dubbio črv dvoma

4. bot. rak

chifladura ženski spol piskanje, žvižganje; muha(vost), nora misel

crnòvrh m, crnòvrška ž bot. dobra misel

cunīla (Pl., Col., Plin., Ap. h.) ali cunēla (Col., Arn.) ali conīla (Ap. h., Arn.) -ae, f (iz gr. κονίλη) bot. konila, zvrst rastl., imenovane dobra misel: c. sativa Plin. vrtna kunila, c. bubula Plin. volovska kunila, c. gallinacea Plin. kurja kunila.

dominànta ž dominanta, gospodovalna harmonija, vodilna misel

dominante [dɔminɑ̃t] féminin glavna, vodilna, bistvena misel (lastnost, motiv); musique vodilni peti ton tonovske lestvice

la dominante de son œuvre est l'ironie glavno, bistveno, značilno v njegovem delu je ironija

domíšljati se dòmīšljām se
1. prihajati na misel: domišljao sam se kako bi se oprostio proklete kuće
2. premišljevati: domišljao sam se svemu mogućemu da joj ugodim

dòskočica ž domislica, duhovita misel: na njegovu -u žena nije znala odgovoriti

Dost, der, (-/e/s, -e), Dosten, der, Pflanzenkunde dobra misel

einfallen^*

1. (in den Sinn kommen) priti na misel, domisliti se; (es fiel ihm ein domislil se je), spomniti se (spomnil se je), izmisliti si kaj (izmislil si je)

2. intransitiv Licht, Truppen: vpasti, vpadati, Truppen: vdreti

3. ein Gebäude: porušiti se, sesuti se; Wangen, Gesicht: upasti

4. Schichten: padati

5. einfallen in einen Gesang usw.: pridružiti se (čemu), pritegniti

6. (beginnen) napočiti, začeti se

elude [ilú:d] prehodni glagol
izogniti se, uiti, izmakniti se
pravno obiti (zakon); ne priti na misel; ne zadovoljiti

to elude observation ne biti opazen
it eludes me ni mi jasno

enthȳmēma -atis, n (gr. ἐνϑύμημα), ret.

1. krepka, jedrnata misel ali sklep, razmišljanje, refleksija, dokazovanje: Luc., Sen. rh., Q., Iuv.

2. dokazovanje iz nasprotnega: Q. (V, 10, 1; V, 14, 2); v grški pisavi: Ci.

errantia -ae, f (errāre) blodnja, blodna misel: Acc. fr.

error -ōris, m (errāre)

I.

1. blodenje, blodnja: Auct. b. Afr., ad quos Ceres in suo errore venisse dicitur Ci., error ac dissipatio civium Ci., Latona ex longo errore confugit Delum Ci. po dolgi blodnji, dic, Aenea, errores tuos V., palantes error certo de tramite pellit H., longo iactati errore Sen. ph., vagus hos ibi fixerat error Val. Fl.; hic a principiis est omnibus error Lucr. (o atomih); z objektnim gen.: pelagi erroribus actus V. po morju.

2. met.
a) konkr. blodnjak: (Labyrinthi) inremeabilis (inextricabilis) error V.
b) ovinek, zavoj: amnes in mare deducunt fessas erroribus undas O. utrujene po ovinkih, po dogem teku, per amnis flexus errorem volvens L. ovinkasto, Daedalus implet errore vias O. naredi pota, polna ovinkov, errores ferae Sil. skrivališča.

3. pren. omahovanje, negotovost, dvom(ljivost): meo est error animo Pl., animi incerto fluitans errore vagaris Lucr., horum me causa latebat, cum sic errores abstulit illa meos O., diffugiunt, quo quemque agit error O. = razprše se na vse strani, castra nihil aucta errorem faciebant L. je begal; z disjunktivnim vprašanjem: error, Papiriusne … an … L.

— II.

1. zabloda, zgrešitev (prave poti): ex errore in viam me reduxit Pl. s krivega pota, neque nos huc appulit error O.; z objektnim gen.: errore viae acti O., errore viarum L.; occ.: napačen (zgrešen) strel: iaculum detulit error in Idan O., error non est in hasta O. sulica nikdar ne zgreši cilja.

2. pren. zmota, pomota, prevara: erroris … ego illos et dementiae complebo Pl., insipientis est in errore perseverare Ci., in tantis tenebris erroris Ci. v tako veliki zmoti, errorem alicui eripere Ci., demere H., tollere Ci., deponere Ci., comperire, ferre Cu., remota erroris nebula Iuv., errorem detegere, corrigere Suet.; pesn.: aliquis latet error V. prevara (sleparija) se skriva, docebo, quo virtus, quo ferat error H. (virtus = pravo spoznavanje umetnosti, error = nevednost); s subjektnim gen.: obrepsisti ad honores errore hominum Ci., error senatūs Ci., insidiatoris L.; z objektnim gen.: in verborum errore versari Ci., nominis errore servatus est Ci. po pomoti v imenu, error veterum locorum V., error Graiarum iubarum V. pomota glede griv na čeladah, veri errore T.; occ.
a) blodna (blazna) misel: di meliora piis erroremque hostibus illum (sc. duint) V., fanaticus error H.
b) ljubezenska blodnja: ut me malus abstulit error! V., animi resanuit error O., quoniam novus incĭdit error Pr.; pl.: errores (naspr. concessi amores) Ap.
c) bojazen, strah: diffugiunt Tyrii, quo quemque agit error O.

3. met. zmota, pomota kot dejanje, spregled, napaka: solet bono viro error obici Ci., non possum utriusque vestrum errorem reticere Ci., cuius (ducis) errore eo esset deducta illa multitudo N.; occ.
a) (moralna) zmota, zabloda, pregrešek: errorem misero detrahe O., insontes errore luit Val. Fl., vitia atque errores exuit omnes Iuv., iuvenili errore Suet.
b) hiba v govoru, govorna hiba, jezikovna hiba: Q. (I, 5, 47).

4.

gedankenschnell hiter kot misel

Grundgedanke, der, osnovna misel