Franja

rêči dire

recimo, da supposons que, à supposer que, admettons que, en admettant que, familiarno mettons que
nobene besede (nič) ne reči ne dire (ali souffler, familiarno piper) mot, ne rien laisser transpirer
kaj hočete s tem reči? que voulez-vous dire par là?, qu'entendez-vous par là?, qu'est-ce à dire?
kako se to reče v francoščini (po francosko)? comment dit-on cela en français?, comment (est-ce que) cela se dit en français?
kaj bodo ljudje rekli? qu'en dira-t-on?
proti temu ni kaj reči il n'y a rien à redire (ali à y opposer), il n'y a rien à dire à cela, c'est incontestable (ali ndiscutable), familiarno il n'y a pas à dire
lahko rečete, kar hočete vous avez beau dire, quoi que vous disiez
kot rečeno, kakor sem rekel comme je l'ai dit, comme je viens de le dire
reči komu hvala remercier quelqu'un
med nama rečeno entre nous soit dit, familiarno de vous à moi
kar sem rekel, ostane med nama ce que j'ai dit, c'est entre nous (ali ça doit rester entre nous)
imeti pravico kaj reči avoir son mot à dire, avoir voix au chapitre
ničesar si ne pustiti reči ne vouloir écouter personne, ne pas entendre raison
ne si pustiti dvakrat reči ne pas se le faire répéter
kar tako kaj reči dire quelque chose sans réfléchir (ali en l'air)
to se samo tako reče c'est une façon de parler
mimogrede rečeno soit dit en passant
odkrito rečeno à parler franc, pour parler franchement, à vrai dire
tako rekoč pour ainsi dire
rečeno, storjeno aussitôt dit, aussitôt fait

reference¹ [réfrəns] samostalnik
napotitev, napotek (to k, v, na)
odnos, zveza (to z)
sklicevanje; ozir (to do, na)
figurativno namigovanje, aluzija, merjenje na, spominjanje na; pristojnost; prepustitev (višji instanci); referenca, priporočilo, spričevalo; priporočitelj, porok; oseba, ki jo lahko vprašamo o sposobnostih kake osebe; povpraševanje, konzultiranje; zapisek, vir; sporočilo (as to gledé, o, kar se tiče)
tiskarski znak, ki napoti na opombo, na stran itd.

in (with) reference to (him) kar se tiče (njega)
in reference to this gledé na to, v tem pogledu
outside my reference zunaj moje pristojnosti
without reference to (age) ne gledé na (starost)
to ask for a reference prositi za referenco
to have reference to nanašati se na, biti v zvezi z, tikati se (koga, česa)
to have no reference to ne se tikati, ne se nanašati na
to give many references dati mnoge napotke
to make reference to dotakniti se (česa), mimogredé omeniti
to make reference to a dictionary zateči se k slovarju, pogledati, poiskati v slovarju, sklicevati se na slovar
the minister is his reference za podatke o sebi se sklicuje na ministra
he spends his money without reference to the future on trati svoj denar, ne da bi mislil na prihodnost
success has little reference to merit uspeh ima malo posla z zaslugo
his sudden departure has no reference to our quarrel njegov nenadni odhod nima nobene zveze z najinim prepirom
try to find my references skušaj najti moje zapiske (o tem)

sfuggita f bežen skok:
alla sfuggita, di sfuggita bežno, naglo; mimogrede
fare una sfuggita a skočiti do

sicer³ (v ostalem; med drugim) übrigens
sicer pa übrigens, ansonsten, (mimogrede) nebenbei
sicer še außerdem, sonst noch

sliš|ati (-im)

1. čutna zaznava: hören, vernehmen
slabo slišati medicina schwer hören, schwerhörig sein

2. kaj: hören, narobe: sich verhören; očitke, pohvalo, kritiko: zu hören kriegen; iz besed, iz tona glasu: anhören (jemandem etwas anhören), (zaslutiti) durchhören; govorice: (etwas) läuten hören
mimogrede slišati mitbekommen
ne hoteti slišati (etwas) nicht hören wollen, nichts wissen wollen von
slišati na ime auf den Namen hören
figurativno slišati travo rasti das Gras wachsen hören
slišal sem, da … ich habe sagen hören, [daß] dass
slišal sem jo peti ich habe sie singen hören
priča, ki izpoveduje tisto, kar je slišala der Ohrenzeuge
to se dobro sliši das [läßt] lässt sich hören

spotoma [ó] unterwegs; (mimogrede) im Vorbeigehen, nebenher

stride¹ [stráid] samostalnik
dolg korak, korak(anje), hoja; korak kot dolžinska mera
šport raznožka
figurativno zamah, polet, napredek

with giant's (ali rapid) strides z velikanskimi koraki
to make great strides figurativno hitro napredovati
to take an obstacle in one's stride z lahkoto (mimogrede) iti preko zapreke
to get into one's stride dobiti zamah
to take long strides delati dolge korake
to take in one's stride brez truda premagati težavo, (o konju) z lahkoto preskočiti zapreko

subsicīvus (po slabših rokopisih subsecīvus in po premetu tudi subcisīvus in succisīvus) 3 (sub in secāre) pravzaprav „spodaj odrezan“, od tod

1. kot zemljemerski t.t. = po merjenju zemlje preostal: zemljemerski pisci; kot subst. subsicīvum -ī, n po merjenju zemlje preostali kos (delež), preostala parcela: Varr., Suet.

2. metaf.
a) o času (po končanih poklicnih poslih) preostajajoč, bivajoč na razpolago: tempus ali tempora Ci., Plin., Plin. iun., Q., Gell. pozni čas, pozne ure; metaf. (o tem, kar se v takem času opravlja) postranski: opera (nom. sg. f) Luc., quae cursim arripui, quae subsicivis operis, ut aiunt Ci., perfecisse operis subsicivis Ci., (sc. philosophia) non est res subsiciva; ordinaria est, domina est, adesse iubet Sen. ph., quas (sc. voces Latinas) subsicivo aut tumultuario studio colo Gell. s katerimi se ukvarjam le mimogrede (na hipe) ali (in) površno.
b) (o tem, kar se vrši, kar je treba storiti ali upoštevati poleg glavne stvari) drugoten, drugotnega pomena, drugi, postranski, kot privesek: Arn., sollicitudo, laudes Ap., quam (sc. Italiam) subsicivam Graeciam fecerat (sc. Pythagoras) Ap.
c) (o tem, kar je tako rekoč razkosano) pomanjkljiv, nepopoln: vivacitas caduca et subsiciva (naspr. aeterna et indefecta) Ap.

trānscursus -ūs, m (trānscurrere)

1. tek, tekanje skozi kaj, pretèk, pretékanje, prelèt, prelétanje, preletávanje, letênje: per aëra Sen. ph.

2. mimolèt, mimohod, švig, prelet mimo: fulguris Suet. šviganje, si (sc. sol) in transcursu (sc. lunam) strinxit Sen. ph.

3. pren. „prelèt“ (o govoru) = kratko omenjanje, kratka omemba, kratko podajanje: quanto omnia discursu dicenda sint Vell. na kratko omeniti, in transcursu Vell., Plin. mimogrede.

trānsitōrius 3, adv. -ē (trānsīre)

1. prehoden, prehod imajoč: domus Suet., forum Lamp., Eutr.

2. metaf. mimoidoč, mimogredoč = kratek, minljiv: vita Cass., mortalis vitae transitorius vapor Aug., neque id breve aut transitorium fuit Iul. Val., transitorie dicere, loqui Hier. ali considerare Aug. mimogrede.

trānsitus -ūs, m (trānsīre)

1. prehajanje, prehod, prekoračitev, prekoračenje, prečkanje, prestop: Iul. Val. idr., difficili transitu flumen C., qua in Graeciam brevissimus transitus Plin., transitum deinde in Indiam fecit Iust., flumine impeditus transitus Hirt., transitum claudere L., Batavos transitu arcere T.; s subjektnim gen.: Hasdrubalis L., regis T.; z objektnim gen.: Alpium T. ali Araxis fluminis Iust. čez … ; pren. prehod: in illo a pueritiā in adolescentiam transitu Q., datus est verbis ad amicas transitus aures O. besede morejo dospeti do … ušes = besede lahko naletijo na … ušesa, membris exilibus brevis est transitus in undas O., versuum transitus Q. od vrste do vrste.

2. occ.
a) prehod = (pre)selitev: voluntarius in urbem nostram Iunonis transitus Val. Max.
b) prehod = hoja, hod skozi kaj: Poeno per agros urbesque suas transitum dare (dovoliti) L., transitum non dare L. epit., Iust.
c) prestop, prehod h komu, v kaj: formido provinciam ad Vitellium vertit facili transitu ad validiores T., transitus in alienam familiam Gell.
d) prehod = hoja mimo, mimohod: tempestatis Ci., capta in transitu urbs T.; pren.: in transitu Q. ali per transitum Serv. tako rekoč mimogrede, površno.

3. metaf.
a) prehod, prehajanje v govoru, pripovedi: ad alia, ad diversa, in aliud rhytmi genus Q., unde venusti transitus fiunt Q., magno spatio divisus est a senatu ad poëtam Accium transitus Val. Max. velik skok je od senata do pesnika Akcija, sed quoniam in Armeniam transitus facimus Iust. prehajamo k Armeniji.
b) prehod, prehajanje, sprememba, spreminjanje, pretvorba v kaj: in figuras alias Plin.; poseb. α) sprememba, spreminjanje glasov v glasbi: Q. β) prehod, prehajanje (prelivanje) barv (iz sence v svetlobo): colorum Plin., in quo (sc. arcu) diversi niteant cum mille colores, transitus ipse tamen spectantia lumina fallit O. γ) kot gram. t.t. prehajanje = sprememba, spreminjanje samostalnikov in glagolov glede na sklanjatev in spregatev, sklanjatev in spregatev, sklanja in sprega: Varr.

4. meton. prehod, kraj (mesto) prehoda, starejše prehodišče: eius fossae transitum ponticulo lignes coniunxit Ci., transitūs insidĕre L., transitus spiritūs Plin. sapnik, dušnik, traheja.

trécere -i f

1. prehod, pasaža; prelaz

2. mimohod
□ în trecere mimogrede

ȕzgrēdan -dna -o postranski: izmedu prve i druge službe imao je još neko -o zapošljenje med prvo in drugo službo je bil mimogrede še nekje zaposlen

vol² [vɔl] masculin let(enje), polet; jata

vol à voile letalsko jadranje
au vol v poletu, med letenjem
à vol d'oiseau iz ptičje perspektive, v ravni črti
vol d'oiseau (figuré) zračna črta
vol de reconnaissance (militaire) ogledovalni polet
vol plané letenje z ustavljenim motorjem
vol sans escale polet brez vmesnega postanka
vol en piqué strmoglavi let
vol spatial vesoljski polet
vol orbital des cosmonautes orbitalni polet kozmonavtov
escroc masculin de haut vol velik slepar
faire, effectuer un vol à voile jadrati z letalom
prendre son vol odleteti, figuré postati goden, prost
saisir une remarque au vol mimogrede ujeti (slišati) opazko

Vorbeigehen, das, im Vorbeigehen idoč, mimogrede

way¹ [wéi] samostalnik
pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
navtika kurz

way in vhod
way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
any way vsekakor, v vsakem primeru
by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
by way of compliment kot kompliment
in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
in every way v vsakem pogledu (oziru)
in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
not by a long way še dolgo ne
in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
over the way na drugi strani (poti), čez cesto
on one's way to na poti k
no way nikakor ne
some way or other na ta ali na oni način
the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
under way navtika na poti, na vožnji
well on one's way v polnem teku
ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
the way of the cross religija križev pot
no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
the good old ways dobri, stari običaji
high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
Milky Way rimska cesta (na nebu)
lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
permanent way železnica tir, tračnice
permanent-way man železnica progovni delavec
nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
somewhere London way nekje v okolici Londona
right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
this way please! semkaj, za menoj, prosim!
this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
to ask the (ali one's) way vprašati za pot
to be in a bad way biti v slabem položaju
to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
to be by way of being angry skoraj pobesneti
to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
to be under way biti na poti
the conference was already under way konferenca je bila že v teku
to be on the way biti na poti, približevati se
to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
it is not his way to ni njegova navada
the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
to come by way of Paris priti prek Pariza
to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
to gather way povečati hitrost
to find one's way znajti se
to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
to get in the way of s.th. razumeti kaj
to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
to force one's way izsiliti, utreti si pot
to go a long way iti daleč
to go one's way oditi, iti po svoji poti
to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
to have it both ways po potrebi si izbrati
you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
if I had my (own) way če bi šlo po mojem
to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
to look the other way stran gledati
to look s.o.'s way gledati proti komu
to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
to lose one's way zaiti, izgubiti se
to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
to make one's own way iti po svoji poti, oditi
to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
to pave the way for utreti pot za
to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
to work one's way študirati, preživljati se z delom
where there's a will there's a way hoteti je moči

παρα-δηλόω mimogrede naznanim (razodenem), ovajam.

παρ-αισθάνομαι d, m. mimogrede opazim (slišim), τινός od koga.

παρ-ακούω 1. mimogrede slišim, skrivaj čujem. 2. napačno slišim (razumem). 3. ne slišim, ne poslušam, sem neposlušen τινός, NT; preslišim.

παρα-χράομαι d. m. -έομαι [praes. 2 pl. παραχρᾶσθε] ion. 1. rabim mimogrede, smatram za postransko stvar, malo cenim, ne upoštevam, τῷ βίῳ zaničujem smrt, sem brez strahu pred smrtjo. 2. napačno ali brezobzirno ravnam s kom εἴς τινα.