Franja

salmagundi [sælməgʌ́ndi] samostalnik
ragú, razrezano meso z oljem, s kisom itd.
figurativno zmes, mešanica, kolobocija, godlja

salmigondis [salmigɔ̃di] masculin ragu iz pogretega mesa; figuré, familier mešanica, kolobocija, godlja, zmes

sartāgō -inis, f (sarcīre, sartum?)

1. kuhinjska posoda, nekakšna ponev, kozica, posoda, „kastróla“, kotlič, lonec, lonček, lončič: PLIN., IUV., AMBR.; occ. daritvena ponev (ponvica): AUG.

2. metaf. zmeda, zmešnjava, mešanica, zmes, mišmaš, zbroja: sartago loquendi PERS.; v besedni igri: veni Carthaginem et circumstrepebat me undique sartago flagitiosorum amorum AUG. peklenski kotel = peklenski ponor, peklenska mlaka.

satura (satira) -ae, f (subst. adj. satur)

1. (sc. lanx) z raznim sadjem napolnjena skledica, kakršno so vsako leto darovali božanstvom, skledica ali torilo s sadjem: lanx plena diversis frugibus in templum Cereris infertur, quae saturae nomine appellatur ACR. Od tod

2. metaf.
a) mešanica, zmes, vsakršnina, „potpurí“: VARR., FEST.; (quasi, tamquam) per saturam vsevprek, brez (vsakršnega) reda, neurejeno, protiredno, brezredno: quasi per saturam sententiis exquisitis S., tamquam per saturam ... suffragantibus AMM., per saturam aedilem factum LUC. FR., Festus in libris historiarum per saturam refert LACT., imperium, quod plebes per saturam dederit LUSCUS AP. FEST.
b) satura, satira, pesniška zvrst, sprva menda improvizirana izmišljena dramska burka: VAL. MAX., saturas peragebant L.; pozneje satira =
c) nravno-poučna pesem, zvrst pesništva, ki jo je utemeljil Enij, zaznamuje pa jo vsebinska in metrična raznolikost.
d) zabavljivka, zabavljica, zbadljivo-dovtipna pesem, ki je bičala slabosti in neumnosti javnega in zasebnega življenja oz. jih je slikala in prikazovala v posmehljivi luči; to pesniško zvrst sta v pesništvo uvedla LUC. in H., za njima pa sta jo gojila poseb. še PERS. in IUV. V tem pomenu so besedo v klas. dobi pisali nav. satira, pozni pisci pa (npr. SID.) tudi satyra, ker so jo napačno izpeljevali iz Satyrus: sunt quibus in satira videor nimis acer H., sive liventem satiram nigra rubigine vibres seu ... STAT. Pooseb. Satura iocabunda: M.

Sīgnia -ae, f Sígnija, mesto v Laciju jugovzhodno od Rima (zdaj Segni): L., Plin., Sil. Od tod adj. Sīgnīnus 3 sígnijski: vinum Cels., Mart., pira Cels., Col., Plin., Iuv., Cloatius ap. Macr., camera Pall., parietes Pall., opus Vitr., Col. ali samo Sīgnīnum -ī, n: Col., Plin., Dig. nekaka mešanica (zmešek), malta, omet iz apna in stolčenih črepinj za ometavanje; subst. Sīgnīnī -ōrum, m Sígnijci, Signín(c)i, preb. Signije: L., Plin.

smjȅša ž (ijek.), smȅša ž (ek.)
1. primes: čista voda bez -e
2. mešanica: ovo pecivo nadjenu džigericom, lojem i suhim grožđem i tako ovu -u zašiju koncem
3. zmešnjava: nastade takva zabuna i smješa da Turci ostave grad

split¹ [split] samostalnik
razcep, razcepitev; razpoklina; odkrušek, iver, odcepljeni kos; razcepljeno šibje (za pletenje košar); posamezni sloji razklane kože
figurativno delitev, ločitev, prelom, razkol, razcepitev (stranke), odcepljena skupina, frakcija (kake stranke)
politika deljeno glasovanje
sleng policijski ovaduh, denunciant
sleng, politika steklenice (mineralne vode), kozarček (alkoholne pijače)
pogovorno mešanica, mešana pijača
množina, pogovorno razkorak, razkrečenje nog, špaga (akrobacija)

to do splits razkoračiti noge, napraviti špago

syncerastum -ī, n (tuj. συγκεραστόν) jed, zmešana iz raznih dodatkov, zmesna jed, zmes, mešanina, mešanica: in Pagone: „honos syncerasto peri[i]t, pernis, glandio“ Pl. ap. Varr., syncerastum est omne [m]edulium antiquo vocabulo Graeco Varr.

temper¹ [témpə] samostalnik
temperament, narava, čud; značaj, karakter; razpoloženje, nastrojenje
figurativno razburjenost, razdraženost, jeza, bes(nost)
figurativno obvladanost, umirjenost, mirnost
tehnično mešanica; primes; kakovost; trdnost, čvrstost (ilovice, gline)
tehnično trdota (jekla itd.)
zastarelo (telesna) konstitucija
zastarelo kompromis

in a bad temper slabe volje, jezen (with na)
out of temper slabe volje, jezen
even temper' ravnodušnost
a fit of temper napad jeze (togote)
to be in a temper biti jezen (besen, razkačen)
to be in a good (bad) temper biti dobro (slabo) razpoložen
to have an evil temper biti nagle jeze, biti togoten
he has a quick temper on hitro vzkipi
to have a sweet temper biti blagega značaja
to get (to fly) into a temper razjeziti se, pobesneti
to get out of temper znevoljiti se, razjeziti se
to keep (to control) one's temper obvladati se, brzdati se, ostati miren
to lose one's temper razjeziti se, izgubiti potrpljenje
to put s.o. out of temper spraviti koga v slabo voljo, razjeziti koga
to recover one's temper umiriti se (zopet)
to show temper kazati razdraženost

Verschnitt, der, Wein: rezanje; (Gemisch) mešanica; odpadek (pri rezanju); razrez

zibaldone m

1. ekst. mešanica (oseb, predmetov)

2. beležnica

3. ekst. slabš. potpuri

zuppa f

1. juha; čorba:
zuppa di fagioli, di pesce, di verdura fižolova, ribja, zelenjavna juha
zuppa inglese angleška juha (slaščica)
zuppa alla pavese juha pavese
è tutt'una zuppa pren. je zmeraj eno in isto
fare la zuppa nel latte, nel vino pomakati (kruh, piškote) v mleko, v vino

2. pren. zmešnjava; mešanica, kolobocija; dolgovezno nakladanje
PREGOVORI: se non è zuppa è pan bagnato preg. če ni lonec, je pa pisker

винегрет m mešana solata; (pren.) zmešnjava, mešanica

галиматья f kolobocija, mešanica, nesmisel

мешанина f mešanica

помесь f pasma, vrsta, dobljena s križanjem; križanec, mešanec; (pren.) mešanica

смесь f zmes, mešanica

су́міш -і ж., zmés -í ž., méšanica -e ž.

bōzzima f

1. tekstil omočilo

2. otrobova mešanica

3. ekst. brozga

cimento m

1. preizkusna mešanica (za ugotavljanje oz. čiščenje dragocenih kovin)

2. knjižno preizkušnja:
sottoporre a un duro cimento postaviti pred hudo preizkušnjo

3. pren. tveganje