Franja

ungō in unguō -ere, ūnxī, ūnctum (prim. skr. anákti (on) mazili, añjanam, añjiḥ mazilo, umbr. umen = unguen, umtu = unguito, stvnem. ancho = nem. Anke surovo maslo)

1. (po)maziliti, (na)maziliti, (po)mazati, (na)mazati, (na)mastiti, omastiti: Pl., Ca., Varr., Lucr., Mart., Cels. idr., matronae et virgines Dianam unxerunt unguentis Ci., ter uncti transnanto Tiberim H.; pesn.: gloria quem supra vires ungit H. ki se iz nečimrnosti mazili in lišpa bolj, kot ji dovoljuje njeno imetje. Starodavniki so se mazilili po kopanju: unctus est, accubuit Ci.; mazilili so tudi umrle: Enn. ap. Serv., Mart. idr., corpus O., arsuros artūs unxit O.; occ. začiniti (začinjati), (za)belíti ((za)béliti): caules oleo H., caules impensius Pers.

2. metaf.
a) namazati, premazati, pomazati: cubilia limo V., ungere tela manu (s strupom) V., tela cruore hostili Sil., ova ranae sanguine H., cepas aquā salsā Plin., naves cerā Veg. ladji zatikati ((za)mašiti) luknje.
b) krstiti: Isid. — Od tod adj. pt. pf. ūnctus 3

1. pomaziljen, namaziljen, pomazan, namazan: Sen. ph. idr., nudus, unctus, ebrius est contionatus Ci., sol Ci. ep. užitek sončne toplote in (na)maziljenje; pesn.: palaestra O. v kateri vadijo maziljeni (borilci), luctamur Achivis doctius unctis H. kot namaziljeni (= v borilnici izurjeni) Grki, arma uncta cruoribus H. okrvavljeno; occ. omaščen, namaščen, zamaščen, masten, zabeljen: unctis manibus H. z umazanimi rokami, uncta aqua H. nečedna, kalna, holuscula lardo uncta H.; pesn.: carina Enn. fr., V. pokatranjena, premazana s katranom, osmoljena.

2. metaf. masten = bogat, obilen, poln, bujen: accedes siccus ad unctum H., ita palaestritas defendebat, ut ab illis ipse unctior abiret Ci., uncta patrimonia Cat., caput unctius referre Cat., uncta Corinthus Iuv. razkošni, unctior quaedam consuetudo loquendi Ci.

3. occ. slasten (zelo) okusen: ubi quid melius contingit et unctius H., unctior cena Mart.; subst. ūnctum -ī, n
a) slastna ali obilna pojedina, poslastica: unctum qui recte ponere possit H., cenare sine uncto Pers.
b) mazilna mast, mazilo: Ap., Veg.

verstreichen^*

1. Marmelade usw.: mazati, namazati; ein Loch: zamazati

2. (verbrauchen) porabiti

3. Zeit: preteči, miniti, eine Frist: poteči

vóskati -am voštiti, mazati, premazivati voskom

wachsen¹ (wachste ...) voskati (tudi Technik); Skier: mazati

zamazívati -màzujēm
1. mazati
2. zamazovati

брудни́ти -ню́ недок., blátiti -im nedov., mázati mážem nedov., packáti -ám nedov.

вымазывать, вымазать (na)mazati;. umazati

вымарывать, вымарать (u)mazati, onečediti; (pre)črtati

грязнить blatiti, mazati

замызгивать, замызгать (u)mazati; guliti, nositi

занашивать, заносить¹ nositi, ponositi; mazati, trgati (z nošenjem)

измазывать, измазать mazati, urnazati, onečejati, onečediti

измарать(ся) (u)mazati (se)

исслеживать, исслеидть (za)mazati, pustiti sledove

мазать, мазнуть

1. (na)mazati, premazati; (pren.) umazati;
они одним миром мазаны vsi so enaki;
мазнуть рукой počiti, udariti;

2. (vulg.) zgrešiti cilj (pri streljanju)

мазюкать (u)mazati; (pren.) slabo slikati

марать mazati; (pren.) blatiti

масти́ти мащу́ недок., mázati mážem nedov.

мызгать (lj.) mazati (obleko)

намазывать, намазать (na)mazati; umazati, zapackati; načečkati