Franja

tùlājka ž
1. kovaški meh
2. cev: noge su mu kao tulajka

tùlumina ž
1. velik meh
2. zgod. dajatev v vinu, ki so jo spahiji pobirali od podložniških vinogradov

Weinschlauch, der, meh za vino

wine bag [wáinbæg] samostalnik
vinski meh

wineskin [wáinskin] samostalnik
meh za vino

Wulstbalg, der, Technik žmulasti meh

zaque moški spol majhen vinski meh; figurativno pijanec

aerārius 3 (aes)

1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.

2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).

atole moški spol mehikanska jed iz koruzne moke, vode in sladkorja

Meh dar atole con el dedo a uno koga za nos voditi

bufalo m

1. zool. bivol (Bubalus)

2. pren.
fare il bufalo težko garati
mangiare come un bufalo požrešno jesti
soffiare come un bufalo sopsti kot kovaški meh

3. govedo, zagovednež

busca ženski spol iskanje

estar en busca de iskati
buscas pl Meh stranski dohodki

castizo čistega rodu, čistokrven, čist, pristen; izpiljen; pravilen

hombre castizo samorasel človek
castizo m (Meh) mešanec

cōleus -ī, m modnik, modo: Mart., si coleos haberemus Petr. ko bi bili možje = ko bi imeli le količkaj srčnosti; dvoumno (= culleus in cōleus meh in modo): Ci. ep. (IX, 22, 4).

colín kratkorep (konj)

colín m (Meh) vodna kokoš

copa ženski spol kupa; pokal; kelih; čaša, kozarec; štula pri klobukih; drevesna krona; srčna karta

copa plegable papirnati kozarec
apurar la copa de la amargura (hasta las heces) izpiti čašo trpljenja (do dna)
copas pl srce, srčna barva (pri kartah)
as de copas srčni as
echar unas copas nekaj kozarčkov ga zvrniti
irse de copas vetrove spuščati
echar por copas (Meh) pretiravati, širokoustiti se, lagati

crujir pokati; škripati, škrtati; šumeti (svila)

el crujir de tripas krulba
crujirse (Meh) zmrzniti (tekočine)
hacerse crujir las articulaciones de los dedos s prsti pokati

cuarta ženski spol četrt(ina); ped(enj); četrti udar pri borjenju

tirar cuartas al aire brezuspešno si prizadevati
de la cuarta al pértigo (Am) brez denarja; Meh jahalni bič; krepelec

díhati (-am) | díhniti (-em) imperf., perf.

1. respirare:
dihati s pljuči, s škrgami respirare coi polmoni, con le branchie
dihati skozi nos, usta respirare col naso, con la bocca
težko dihati respirare a fatica
globoko, sunkovito dihati respirare profondamente, affannosamente
dihati kot kovaški meh ansimare, soffiare come un mantice

2. (izdihavati, izdihniti) espirare

3. (vdihavati, vdihniti) inspirare

4. (pihljati, zapihljati) spirare

5. (živeti, dobro se počutiti) respirare

6. pren. (živeti, uspevati) respirare:
težke razmere mu ne dajo dihati le difficili condizioni materiali non lo lasciano respirare

fabrīlis -e (faber) umetnikov (umetniški), rokodelčev (rokodelski), delavski: Varr., Sen. ph., Ap., erratum Ci. kiparjeva, follis L. kovaški meh, scalprum L. rezilnik, opera V. kovaška dela ali (Vitr.) tesarska dela, dextra O. umetelna; subst. fabrīlia -ium, n = kar pristoji rokodelcu: tractant fabrilia fabri H. — Adv. fabrīliter umetniški, po pravilih umetnosti: Prud.

Fell, das, (-s, -e)

1. koža, kožuh, krzno

2. (Brustfell, Bauchfell) Musik opna; ein dickes Fell haben imeti debelo kožo; seine Felle davonschwimmen/wegschwimmen sehen pokopati vse upe; jemandem das Fell über die Ohren ziehen figurativ odreti (na meh)/ogoljufati (koga); jemandem das Fell gerben ustrojiti (komu) kožo (pretepsti koga); jemanden juckt das Fell (kdo) išče batine