Franja

sling² [sliŋ] samostalnik
frača; strel, met s fračo
figurativno udarcc

Speerwerfen, das, Sport met kopja

Speerwurf, der, Sport met kopja

Sprungwurf, der, Sport met iz skoka

Standwurf, der, met z mesta

Strafwurf, der, Sport kazenski met/strel

Torschuß, Torschuss, der, Sport strel/met na gol

Torwurf, der, Sport met na gol

upthrow [ʌ́pɵrou]

1. samostalnik
met kvišku; prevrat, preobrat

2. prehodni glagol * [ʌpɵróu]
kvišku vreči

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

vulturius (starejše volturius) -iī, m (vultur, voltur)

1. jastreb, ujeda: Pl., L., Lucr.

2. metaf.
a) (o lakomnem človeku) jastreb = grabež, grabežljivec, nenasitnež: quasi volturii triduo prius praedivinant, quo die essuri sient Pl., suscitat a cano volturium capiti Cat., appellatus est hic vulturius illius provinciae … imperator Ci., exierunt … duo vulturii paludati (sc. Gabinius et Piso) Ci., togati vulturii Ap. (o odvetnikih).
b) jastrebji met, nesrečen met pri kockanju: iacit volturios quattuor Pl.

aes, aeris, n

1. ruda, poseb. bakrova ruda = baker, bron, med (fem.): aes minutum Sen. ph. koščki rude (ki so služili otrokom za denar pri igranju), aes Cyprium Vitr., Plin. ciprska ruda = baker (baker so baje našli najprej na Cipru), squama Cels. ali scoria ali flos aeris (sc. Cyprii) Plin., aes candidum Plin. beli tombak; v pomenu bron: Myronis ex aere bucula, signum, craterae ex aere, pedestris ex aere statua, supellex ex eare elegantior Ci., Alexander edixit, ne quis praeter Lysippum ipsum ex aere duceret CI. da ga ne sme nihče upodobiti, multa ex aere fabre facta L., aes Corinthium Plin. (najboljši bron starega veka), aes Aegineticum, Delium Plin.; pesn. pren. bronasta (železna) doba, bronasti (železni) rod: O. ut inquinavit aere tempus aureum; aere, dehinc ferro duravit saecula H.

2. met. vse, kar je iz brona ali bakra
a) brončena posoda: aera Ca. ap. P. F., Pers., Plin., quo vafer ille pedes lavisset Sisyphus aere H., aes cavum O. kotel; bronaste table (z zakoni, odredbami idr.): legum aera Ci. ali aera legum T. bronaste table s kazenskimi zakoni, leges in aes incidere Ci., aes figere Plin., nec verba minacia fixo aere legebantur O., eius aera refigere Ci. ep., fixum est aero publico senatusconsultum T., aes publicum per fora... fixum T. javna oznanila, državni napisi na bronastih tablah, nabitih po...; bronasti kipi: idem rex ille (Alexander)... edicto vetuit, ne... alius Lysippo (= quam Lysippus) duceret aera... H. je odredil, da ne sme nihče razen Lizipa delati bronastih kipov..., marmor aeraque H. kipi iz marmorja in brona, aera sudant V., excudent alii spirantia mollius aera V., aes Perilleum O., imagines et aera T. voščene podobe in bronasti kipi; bronasto orožje in orodje: cum pueri... armati... pulsarent aeribus aera Lucr., ardentes clipeos atque aera micantia cerno V., aere (= aeratā nave) pontus conficitur Tib., aera unca O. trnki, aes concavum Lact.; pesn. pren.: illi robur et aes triplex circa pectus erat H. hrastovina (= hrastov ščit) in trojni bron (= oklep iz brona) sta mu krila prsi = ni poznal strahu; bronasto ali médno glasbilo (trobilo): aeris crepitus L., aes sonans O., aes canorum V., aere ciere viros V. z médno tubo = aes cavum V. ali raucum (aeris rauci canor) V.; aera aere repulsa O. cimbale, isto tudi: Curetum crepitantia aera V., Corybantia aera V., acuta... geminant Corybantes aera H., tinnulaque aera sonant Q., aera rotunda Cybebes Pr., aera Temesaea O. temeške cimbale (ki so jih uporabljali v brutijskem mestu Temezi [Temese] pri čaranju).
b) poseb. bakren denar. Sprva je služil kot denar baker v palicah (aes rude) po teži (prim. staro besedilo: aere et librā emere, gl. lībra); pozneje so prelivali palice v funt težke štirioglate kose (asses librales ali aes grave), kvadratne ali podolgovate oblike: dena milia aeris gravis L., aes grave plaustris in aerarium convehentes L. Izraz aes grave „polnotežen (= star) denar“ je ostal v rabi v pravu, npr. pri prisojanju globe: denis milibus aeris gravis reos condemnavit L.; v tem pomenu pogosto gen. aeris (elipt. = aeris librae ali asses): tressis, ex tribus aeris quod sit Varr., non amplius XII aeris Ci. 12 funtov bakra = 12 asov, qui C milia aeris habebant L. = 100000 asov, ad equos emendos dena milia aeris data,... viduae bina milia aeris in annos singulos penderent L. po 10000 asov, ... po 2000 asov (prim. v nadalj. aes equestre), terna (quinquaginta) milia aeris (= assium) N., L., viginti aeris poena sunto Gell.; pri prislovnih števnikih z izpuščenim centena milia (prim. sestertium): usque ad decies aeris L. = do 1 milijona asov, habere aeris tricies (= 3 milijone) ali milies (= 100 milijonov asov) Ci., argentum aere solutum est S. za srebrn sestercij se je plačal bakren as (četrtina dolžne vsote, ker je bil takrat 1 sestercij vreden 4 ase). Do Pirovih časov so imeli Rimljani le bakren denar s funtom (aes) kot enoto. Naposled je bil aes le drobiž = božjak: Ambr., curque iuvent nostras aera vetusta manus. Aera dabant olim O., centum aureolos sic velut aera roget Mart.
c) sinekdoha sploh denar: si aes habent, dant mercem Pl., ancilla aere suo empta Ter., gravis aere dextra V., hic meret aera liber Sosiis H., cum pretiosum aere parvo fundum abstulisset Mart. pueri, qui nondum aere lavantur Iuv. ki se še ne kopljejo za denar (še ne štiri leta stari; ti so se smeli v javnih kopališčih kopati zastonj, starejši otroci in odrasli pa so morali plačati tretjino asa); aes circumforaneum Ci. ep. denar, izposojen pri menjalničarjih (ki so imeli svoje menjalnice v stebrišču okrog foruma); tudi posamezne postavke preštete vsote: conficienda sunt aera Sen. ph.; aes manuarium Gell. prikockani denar (po Suet. je manus met pri kockanju); preg.: quid distent aera lupinis H. denar od fižolčkov (ker so lupini igralcem v gledališču služili za denar); pren. vrednost: res exigui aeris Col., suo aere censeri Sen. ph., si praelectatorem... habuisset alicuius aeris Gell.
č) imetje, premoženje: aes meum, tuum, suum Pl., Ci., Icti., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov; pren.: est aliquis in meo aere (ali aere meo) Ci. ep. (tako rekoč) k mojemu imetju spada kdo, je moj, ali: meni je kdo obvezan; v naspr. z aes meum, tuum, suum je aes aliēnum, redko aliēnum aes (ret. aes mutuum S.), le v sg., tuj (= izposojen) denar“, torej dolg, dolgovi (prim.: aes alienum est, quod nos aliis debemus, aes suum est, quod alii nobis debent Ulp. [Dig.]): aes al. meum Ci. ep., aes al. tuum Ci., aes alienum cogere Pl. ali facere, contrahere Ci. ep. ali conflare S. dolgove delati, v dolgove se zakopati, aes al. habere Ci., in aere alieno esse Ci., in aere alieno laborare C. globoko v dolgovih tičati, in aes al. incidere Ci., aere alieno demersum (oppressum Ci., S.) esse L. zakopan biti v dolgove, aes al. adferre alicui Ci. ep. nakopati komu dolgove, aliquem aere alieno levare Ci. ali liberare Ci. ep. koga oprostiti dolgov, se liberare aere alieno Ci. ep. razdolžiti se = aere alieno exire ali expediri Ci. ali exsolvi N.; aes al. solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. ali luere Cu. ali exsolvere Plin. iun. plačati dolg, aeris alieni (alieni aeris) solutio L., hominem video non modo in aere alieno nullo, sed in suis nummis multis esse Ci. da ne le nima dolgov, ampak ima mnogo gotovine, superat aliquid aeri alieno Ci. ep. po plačanih dolgovih ostane še nekaj, nekaj več je imetja kakor dolgov; neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N.; nam. aes alienum tudi samo aes: pro aere Tusculanum proscripsisse audio Ci. ep., aes confessum Tab. XII ap. Gell.; pren.: admonitus huius aeris alieni (neizpolnjene obljube, dolžnosti) nolui deese ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci.
d) plačilo, plača, mezda: aes datur Pl. plača rokodelcev, pueri octonis referentes Idibus aera H. ki plačujejo šolnino ob idah vseh osem mesecev (rim. šolsko leto je trajalo 8 mesecev, od 12. junija do 15. oktobra so bile počitnice), aera poposcit Iuv. zahtevala je plačo (o vlačugi), nullum (studium) in bonis numero, quod ad aes exit Sen. ph. ki meri na plačo; o voj. mezdi: aes militare Ca. ap. Gell., Varr., aera militum Plin., aera militibus constituere, dare L., aera omnibus procedunt L. teče, aera equestria Ca. ap. Prisc. konjeniška mezda, aere dirutus Ci. (gl. dīruō), annua aera habes, annuam operam ede L.; poseb. aes equestre opravnina za jezdnega konja rim. viteza (po L. I, 43, 9 v znesku 10000 asov): G.; aes hordearium = aes, quod pro hordeo equiti Romano dabatur P. F. „ječmenina“, t.j. letna preživnina za konje vitezov, ki so jo morale plačevati bogate dedinje (sirote in vdove), vsaka za enega konja: G. (prim. L. I, 43, 9); met. vojaška službena leta (prim. stipendia); sarkastično pren.: cognoscetur... omnia istius aera illa vetera Ci. vse tiste njegove stare vojne (v službi ljubezni in igre).

Opomba: Star. dat. sg. aere: Ci. (Ep. VII, 13, 2), L. (XXXI, 13, 5). V pl. le nom. in acc. aera; vendar gen. aerum: Ca. ap. Prisc., dat. ali abl. aeribus: CA. ap. Prisc. et ap. P. F., Lucr., Arn.

āmentātus 3 (āmentum) z jermenom zamašnikom opravljen: hastae Ci., in pren. = na met pripravljene puščice ali strelice: Ci.

āmentum (v najstarejših rokopisih ammentum, sicer pisano tudi agmentum in admentum) -ī, n

1. jermen zamašnik (jermen pritegač, pentlja) na kopju (= uho iz jermena sredi kopjišča; s kazalcem, vtaknjenim v to uho, se je kopje pred metom zavihtelo in zavrtelo, da je bil met močnejši in zadetek zanesljivejši): ut tragulam cum epistula ad amentum deligata intra munitiones castrorum abiciant C., iaculorum amenta L., amento digitos inserere O.; pesn.: amenta torquent V. mečejo strele, metala; pren.: quare mihi compositione velut amentis quibusdam nervisve intendi et concitari sententiae videntur Q.

2. stogljaj (jermen pri čevljih): soleis sine amento insignis (Corneliae statua) Plin.

3. = examen, jeziček pri tehtnici: Isid.

anybody¹ [énibɔdi] zaimek
nekdo; vsakdo, kdorkoli

we have not met anybody nikogar nismo srečali
anybody can do that vsakdo to lahko stori
anybody's guess zapisano v zvezdah
scarcely anybody skoraj nihče

baume [bom] masculin balzam; figuré tolažba, uteha, olajšava

baume des jardins (botanique) dišeča meta
fleurer comme baume dišati ko balzam
verser, répandre du baume sur une blessure (figuré) dati balzama na rano
cela me met du baume dans le cœur to je balzam za moje srce, to je veliko olajšanje, pomirjenje zame

beau [bo] masculin gizdalin; kar je lepo, lepota, lepa stvar; prijetna, zanimiva plat (česa)

le culte du beau kult lepote
un vieux beau preveč koketen starec
c'est du beau! ta je pa lepa!, lepo se vedeš! (ironično)
le baromètre est au beau barometer kaže lepo
le temps se met au beau dela se lepo vreme
acheter du beau kupiti lepo, kvalitetno blago, dobro kupiti
le plus beau de l'histoire, c'est que ... najlepše pri stvari (pa) je, da ...
il s'est arrêté au plus beau du récit ustavil se je v pripovedovanju, ko je bilo najbolj zanimivo
faire le beau šopiriti se; postaviti se pokonci ali sesti na zadnje noge (o psu)

beurre [bœr] masculin surovo maslo

beurre d'anchois, fermier, fondu, rance sardelno, kmečko, topljeno, žaltavo maslo
petit beurre maslen keks
tartine féminin de beurre rezina kruha z maslom
assiette féminin au beurre (figuré) korito, mastna, donosna služba
œil masculin au beurre noir podpluto oko (zaradi udarca)
le beurre a ranci maslo je žaltavo
battre le beurre delati maslo (iz mleka)
compter pour du beurre (familier) biti pozabljen, ne biti upoštevan
faire la cuisine au beurre kuhati z maslom
faire son beurre dobro zaslužiti pri več ali manj čednem poslu, obogateti
c'est du beurre to je otročje lahko; to je donosno
comme dans du beurre čisto lahko, z lahkoto
ça fait mon beurre to je ravno pravo zame
ça met du beurre dans ses épinards to je voda na njegov mlin
ça ne met pas de beurre dans les épinards (familier) to (tudi) nič ne pomaga

blokirati glagol
1. (zapreti prehod) ▸ eltorlaszol, blokád alá vesz, elzárPromet je obstal, zapuščeni tovornjaki in avtomobili so blokirali ceste, tramvaji niso vozili. ▸ A forgalom leállt, az elhagyott teherautók és gépkocsik eltorlaszolták az utakat, a villamos sem járt.

2. ponavadi v športnem kontekstu (ustaviti) ▸ kivéd, hárít, blokkolV tretjem nizu so se domači le zbrali, nekajkrat uspešno blokirali napade gostov, tako da je bil rezultat ves čas negotov. ▸ A harmadik menetben a hazaiak mégis összeszedték magukat, sikeresen elhárították a vendégek néhány támadását, az eredmény így végig bizonytalan volt.

3. (o napravah) ▸ leblokkolKolesa na spolzkem vozišču hitro blokirajo in trčenje je neizogibno. ▸ A csúszós úton a kerék hamar leblokkol, és az ütközés elkerülhetetlen.

4. (preprečiti izvedbo) ▸ megakadályozNobenega dvoma ni, da skuša opozicija blokirati vlado z referendumi! ▸ Az ellenzék kétségkívül népszavazásokkal próbálja blokkolni a kormányt.

5. medicina (preprečiti delovanje) ▸ blokkolV kar 80 odstotkih kapi krvni strdki blokirajo arterije v možganih. ▸ A vérrögök az agyi infarktusok 80 százalékában elzárják az agyi artériákat.

6. v finančnem kontekstu (onemogočiti uporabo) ▸ zárol, befagyaszt, blokkol, letiltIzgubljeno oz. ukradeno bančno kartico banka ob prijavi takoj blokira. ▸ A bank a bejelentést követően azonnal zárolja az elvesztett, illetve ellopott bankkártyát.

boisseau [bwaso] masculin mernik, korec (12 1/2 l); technique ohišje

mettre, garder quelque chose sous le boisseau prikrivati kaj
mettre la lumière sous le boisseau prikrivati resnico
on ne met pas sous le boisseau une découverte médicale medicinsko odkritje se ne prikriva