Franja

barvast pridevnik
1. (ki je določene barve) ▸ színesUporabili so prašek za pranje belega perila in tekoče sredstvo za barvasto perilo. ▸ A fehér ruhák mosásához mosóport, a színes ruhákéhoz pedig folyékony mosószert használtak.

2. (različnih barv; pisan) ▸ színes, tarkaKo se sonce lesketa skozi barvasto listje, vrt še enkrat resnično vzcveti. ▸ Amikor a napsugarak megcsillannak a színes faleveleken, a kert újra virágba borul.

buttare

A) v. tr. (pres. butto)

1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj

5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati

2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!

cadere^* v. intr. (pres. cado)

1. pasti, padati (tudi pren.):
d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
cadere in piedi pasti na noge
i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
far cadere le braccia pren. spravljati v obup
la fortezza è caduta trdnjava je padla

2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
cadere in disgrazia pasti v nemilost
cadere in dimenticanza pasti v pozabo
cadere in prigionia pasti v ujetništvo
cadere in trappola pasti v past
cadere in prescrizione pravo zastareti
cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
cadere in errore zmotiti se
cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
cadere ammalato zboleti
cadere in miseria obubožati
cadere in rovina propasti, propadati
cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
cadere agli esami pasti na izpitu
cadere in battaglia pasti v boju
cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

3. pren. zaiti, poleči se:
al cadere del giorno ob sončnem zatonu
il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
cadere in mente priti na misel
lasciar cadere una parola navreči besedo
oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan

caduco agg. (m pl. -chi)

1. ki kmalu pade:
mal caduco pog. božjast, padavica

2. biol. izpaden, odpadajoč:
foglie caduche odpadajoče listje

3. anat. mlečen:
denti caduchi mlečni zobje

4. pren. kratkotrajen, minljiv

cadūcus 3 (cadere)

1. padajoč, padel, pal: aqua Varr., O., folia O. odpadlo listje, lacrimae O., fulmen H. zalučana strela; pesn.: bello caduci Dardanidae V. v vojni padli; subst. cadūcum -ī, n odpadel cvet: Cael.

2. zrel, da odpade, odpadljiv, osipljiv: frons, flos O., vitis naturā est caduca Ci., lignum,... caducum in domini caput H. ki je hotelo pasti; pesn.: si mora praesentis leti tempusque caduco oratur iuveni V. mladeniču, odločenemu za smrt.

3. pren.
a) padav, minljiv, nestalen, slab, šibek, ničev: res humanae fragiles caducaeque Ci., alia omnia falsa, incerta, caduca, mobilia Ci., fama, spes, preces O., ignis Sen. ph. vodena strela.
b) jur. = kar zapade tujim dedičem ali državni blagajni, zapadel, brez lastnika, nikogaršnji: in via caducae hereditatis Ci., possessio Iust., bona Icti.; subst. cadūca -ōrum, n nikogaršnja posestva: Icti.; pren.: doctrinae possessio quasi caduca (zavržena) atque vacua Ci.
c) medic. padavičen, božjasten, epileptičen: puer Ap., equus P. Veg., morbus Ap. h. ali passio Isid. padavica, božjast, epilepsija. — Adv. cadūciter padavo, navzdol: Varr.

caedō -ere, cecīdī, caesum (prim. lat. cāia, cāiāre, ancaesa, caedēs, caementum, caelum dletce, caestus)

1. biti (bijem), udariti (udarjati) koga, kaj, na kaj, po čem, tolči, tepsti, suniti (suvati): calcibus, pugnis aliquem Pl., calcibus arva V., ianuam saxis Ci., silicem rostro L. ali sacrum lapidem rostro L. kljuvati, hastili tergum alicuius L., populum saxis H. metati kamenje, aliquem valide Sen. rh., femur, frontem, pectus, discipulos Q., uxorem Aug.; pren.: stimulos pugnis caedere Pl. = z neumno upornostjo povečati zlo; pren. (v sramotilnem pomenu) dregati v kako osebo = nečistovati: Cat., Tert.

2. bičati, šibati: aliquem verberibus Pl., Ter., nudatos virgis caedunt L., qui damnatus erit,... virgis ad necem caedetur Ci., eum servi publici loris ceciderunt Ci., ille flagellis ad mortem caesus H., ferulā caedere aliquem H., consul a patre flagris aliquando caesus Q., loris bene caesus Gell.; pren.: aliquem verbere surdo caedere Iuv.

3. (les idr.) sekati, posekati, izseka(va)ti, odseka(va)ti, robiti; z zunanjim obj.: lignum Pl., arbores Ci., L., Cu., arboris auctum Lucr., silvam C., O., Suet., silvas Lucr., Ligurum vineas L., nemus O., caesis lucis Ci., caeditur et tilia... altaque fagus V., ripis fluvialis arundo caeditur V., robur Ci., robora O., pinum Col.; saginam Pl., cervicem alicuius L., volutam Virt. izsekati; rūta (et) caesa, gl. ruō; (listje, vejevje idr.) rezati, porezati, odrez(ov)ati, obrez(ov)ati: frondem Ca., falce comam (vitis) Tib., fenum Col. (po)kositi; occ. z zobmi raztrg(ov)ati, zgristi, zglodati: tineae omnia caedunt Luc. ap. Non., socios caedebant dentibus apri Lucr.; pren.: vineta sua caedere H. sam sebi trsje porezati = sam sebi škodovati; z notranjim obj.: sekaje obdel(ov)ati, obseka(va)ti, režoč pristrojiti, (pri)krojiti: materiam (tesarski les) C., Cu., palos Col., toga... apte caesa Q.; pren.: caedere sermones (= κόπτειν τὰ ῥήματα) Ter. govoričiti, kramljati; (kamenje) lomiti, nalomiti, rezati, narezati: lapis aliqui caedendus et apportandus fuit Ci., (murus) latius quam qua caederetur, ruebat L., c. montes in marmora Plin., caesis montis medullis Cat.

4. razseka(va)ti, razbi(ja)ti: securibus humida vina V., dolabris vasa Cu., cucurbitam minutim Gell.; pren.: oratio caesa Corn., M. presekan govor (o brezvezju); subst. pt. pf. caesum -ī, n odsek = odstavek (v govoru): nonnullis caesis interrupta oratio M.

5. (ljudi) (po)sekati, (po)klati, pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, usmrtiti (usmrčevati), poseb. voj. o posameznem sovražniku ali sovražni vojski pobiti, pogosto = poraziti: gladiis eductis... caedere incipiunt eius servos Ci., patre proclamante se filiam iure caesam iudicare L., advena virgineo caesus ut ense cadat O., caeduntur vigiles V., ipse in eo proelio caesus est N., in acie caesus Cu., exercitus caesus fususque Ci., tot legionibus caesis Ci., quod... legiones nostras cecidere L., c. consulem exercitumque L., Pyrrhumque et ingentem cecidit Antiochum Hannibalemque H. je porazila; pesn. (enalaga): caeso sparsurus sanguine flammam V. krvavo pobitih, caesi corporum acervi Cat. kupi pobitih (trupel); occ. umoriti: qui... responderit iure caesum (Ti. Gracchum) videri Ci.

6. (živali, žrtve) (za)klati, poklati, žrtvovati: caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., c. bidentes, iuvencos V., agnam H., boves O., caprum Baccho V., Silvano porcum Iuv., victimam L., victimas Ci. ep., T., deorum mentes hostiis caesis placare Ci.; od tod preg.: inter caesa et porrecta Ci. ep. (gl. porriciō); occ. živali na lovu pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, postreliti, postreljati: (cervos) graviter rudentēs caedunt V.

Opomba: Vulg. pf. caedērunt: It., Aug.

Chloē -ēs, f (Χλόη, χλόη = mlado zelenje in listje) Hloa, govoreče ime mladenke: H.

cicūta -ae, f

1. (velika) trobelika, lajnež, strupena rastl.; njeno seme in listje so starodavniki uporabljali za hladilni obkladek proti vročici, njen sok, ki v večji količini povzroči smrt, pa, zmešan z medom, za zastrupljanje: Lucr., O., Plin. idr., quae poterunt umquam satis expurgare cicutae H. (kot hladilo „pesniške vročice“), cicutis alium nocentius H., mala tollet anum vitiato melle cicuta H., sorbitio tollit quem dira cicutae Pers. = Sokrata, ko je izpil čašo trobelikovca.

2. steblo trobelike, ki so ga uporabljali za piščali: Lact., cavas inflare cicutas Lucr., est mihi disparibus septem compacta cicutis fistula V.; met. iz trobelikinega stebla narejena piščal: hac te nos fragili donabimus ante cicuta V. — Kot nom. propr. Cicūta, -ae, m Kikuta, govoreče ime oderuha: H.

dēcutiō¹ -ere -cussī -cussum (dē in quatere)

1. stresti (stresati) kaj s česa, o(d)tresti (otresati, odtresati), zbi(ja)ti, dol, na tla vreči (metati), zvrniti (zvračati), (po)rušiti: rorem V., lilia O., fructum Sen. ph. (o toči), pinnas moenium decussas reponit L. odlomljene, odkrhnjene, muri pinnae aliquot locis decussae erant (sc. fulmine) L., pars tegulae decussa Val. Max.; z dat. (komu?): mella foliis V., December silvis honorem (listje) decutit H., hordeum virentibus spicis d. Plin., ut digitus ei decuteretur Val. Max. da se mu je zvil. S čim? z abl.: summa papaverum capita baculo decussisse dicitur L., d. papaverum capita virgā Front., olivas perticis, nidos plumbatis sagittis Plin., decutit ense caput O., ariete decussi ruebant muri, parte muri arietibus decussā L.; po čem? od česa? z abl.: Victoria … fulmine icta decussaque, murus turresque quaedam Cumis non ictae modo fulminibus, sed etiam decussae L.; s česa? z abl.: tergo decutit hastas V.

2. iztres(a)ti: ex occluso … armario decutio argenti tantum, quantum mihi lubet Pl.

3. (živa bitja) dol potisniti, s česa pregnati, spoditi, zapoditi: collem decusso Labieno praesidio celeriter occupaverunt Auct. b. Afr., Ti. Gracchus a Scipione Nasica decussus Capitolio Val. Max.

4. pren. kaj otresti = odpraviti, odstraniti: cetera iam aetate sunt decussa Caelius in Ci. ep., ad id non accedes, ex quo tibi aliquid decuti doles Sen. ph. ne boš se hotel spuščati v kaj, od česar si ne daš brez bolečine kaj (od)vzeti.

défeuiller [defœje] verbe transitif osmukati (listje)

se défeuiller izgubiti listje, osuti se

dégarnir [-garnir] verbe transitif odstraniti, sneti (nakit, okras, opravo); odvzeti; obrezati (drevo); izprazniti (sobo, vitrino, trdnjavo itd.)

dégarnir l'aile droite du front umakniti čete z desnega krila na fronti
se dégarnir izprazniti se; izgubiti listje
la salle se dégarnit dvorana se prazni
sa tête se dégarnit lasje mu izpadajo

déliter [-lite] verbe transitif, architecture dati (kamnu) drugo lego; rezati kamen v smeri slojev

déliter les vers à soie menjati listje murv, ki sviloprejkam rabi za nastil; verbe intransitif raztopiti se, razkrojiti se, razpasti
la chaux se délite apno se raztopi

dépouille [depuj] féminin odrta ali odvržena koža; (kačji) lev; pluriel (vojni) plen

dépouille des bois odpadlo listje
dépouille des champs pridelek, letina
dépouille (mortelle) truplo, posmrtni ostanki
dépouilles opimes bogat plen
s'arracher les dépouilles d'un mourant prepirati se, trgati se za premoženje umirajoče osebe

dētondeō -ēre -tondī (-totondī: Enn. fr., Tert.) -tōnsum

1. odstriči: comas Cu., lanam Col., detonsi crines O., ex barba detonsi capilli Sen. ph.; pesn. (star.): dētundēte (= dētondēte) guberna Luc. ap. Non.; kot subst. pt. pf.: ex barba detonsa (neutr. pl.) Sen. ph.; pesn. pren.: detonsae frigore frondes O. ki ga je mraz pobral = od mraza odpadlo listje.

2. ostriči: altera (ovis) iam bis detonsa certo est Pl., d. oves Ca., oves ac capras Varr., aliquem O., Plin. iun., virgulta Col. obrez(ov)ati, detonsi manni Pr., detonsa iuventus Pers. z ostriženo glavo; pesn. pren.: (v tmezi) deque totondit agros laetos Enn. fr., nostris detonsa Sigambria signis Cl.

dictamnum -ī, n (gr. δίκταμνον): V., Val. Max., Plin., ali dictamnus -ī, f (gr. ἡ δίκταμνος): Ci. jesenjak, jesenček, jelenska trava (Origanum dictamnus, Linn.), po gorovju Dikti imenovana rastl., njeno listje naj bi imelo moč, iz telesa odstraniti odlomljene puščične osti.

drevje samostalnik
(drevesa) ▸ fák, fa

fōglia f

1. bot. list:
spuntano, cadono le foglie listje poganja, odpada

2. pren.
mangiare la foglia razumeti, kam pes taco moli
tremare come una foglia drgetati kot šiba na vodi
non muover foglia pren. ne migniti z mezincem, ne storiti ničesar

3. umet. listni ornament

4. (lamina d'oro, d'argento) folija

5. tehn. list vzmeti
PREGOVORI: non cade foglia che Dio non voglia preg. človek obrača, Bog obrne

glistina samostalnik
(iztrebek deževnika) ▸ földigiliszta-ürülék
Deževnik v svoje rove zvleče odmrlo listje in se z njim tudi prehranjuje, na površje pa odlaga svoje iztrebke, ki jim pravimo glistine. ▸ A földigiliszták az elhalt leveleket a járataikba húzzák, azokkal is táplálkoznak, és az ürüléküket, az úgynevezett földigiliszta-ürüléket a felszínen rakják le.

gníl (-a -o)

A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
gnila jajca uova marce
gnilo sadje frutta marcia, guasta
gnil zob dente cariato
gnil les legno fradicio
gnila rana ferita purulenta
gnil sneg neve fradicia
biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnili glen sapropel
gnilo listje pacciame

2. pejor. marcio, guasto:
gnila družba una società marcia

B) gníli (-a -o) m, f, n
gnilo il marcio
pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca

grabíti to rake (seno hay); figurativno to grab (at), to snatch (at); to grasp; to seize; (ropati) to rob, to plunder; (skupaj kopičiti) to scrape together (denar money)

grabíti suho listje to rake up the dead leaves