Franja

incur [inkə́:] prehodni glagol
nakopati si, naprtiti si; izpostaviti se

ekonomija to incur debts lesti v dolgove
to incur liabilities vzeti nase dolžnosti
to incur losses pretrpeti izgube
to incur a danger izpostaviti se nevarnosti
to incur a fine nakopati si globo

kùp (-a) m

1. mucchio; bica; pila:
kup drv catasta di legna
kup knjig pila di libri
gnojni kup letamaio
kup zemlje mucchio di terra
zložiti kaj na kupe mettere in mucchio, ammucchiare
imeti še kup opravkov avere ancora un mucchio di cose da sbrigare

2. na kup, na kupu:
nametati kaj na kup gettare in mucchio
še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi finora non c'è mai stata tanta gente insieme
pren. zaslužiti na kupe denarja guadagnare un sacco di soldi, guadagnare soldi a palate
držati se kot kup nesreče avere un'aria mogia mogia, starsene mogio, triste, abbattuto
grabiti na kup (kopičiti) ammucchiare un patrimonio
zgrmeti na kup crollare
lesti na kup essere fatiscente
denar mu kar leti na kup ha facili guadagni

3. pren. ekst. ammasso, barca, caterva, congerie, mondo; pog. buscherio:
imeti kup denarja avere una barca di soldi, un buscherio di quattrini
kup ruševin un ammasso di macerie
na kup a caterve
imeti kup skrbi avere un mondo di guai
kup ljudi un visibilio di gente
kup cunj cenciame
kup nesnage knjiž. colluvie
kup pozdravov knjiž. salutissimi

léstva ladder

léstva iz vrvi rope ladder, Jacob's ladder
raztezna léstva extending (ali extension) ladder
kljukasta požarna léstva pompier ladder, fireman's ladder
požarna vrtljiva léstva turntable ladder (used in firefighting)
telovadna léstva wall ladder
napadalna léstva zgodovina scaling-ladder
léstva na vozu rack
klin, prečka léstve rung (of a ladder)
léstva k uspehu ladder to success
iti, lesti po léstvi to climb a ladder

nekam [é]

1. irgendwohin
nekam drugam anderswohin, sonstwohin
nekam daleč in die Ferne
nekam blizu in die Nähe

2. (nekako) irgendwie; [gewißermaßen] gewissermaßen

3.
moram nekam (na potrebo) ich [muß] muss mal (verschwinden)
nekam lesti in den Hintern kriechen
(ta) me lahko nekam piše (er) kann mir den Buckel runterrutschen, (der) kann mich gern haben

plót (-a) m steccato, recinto, cinta; siepe; (okoli vrta) chiudenda; ingraticciata:
lesti čez plot arrampicarsi sullo steccato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
držati se svojih nazorov kot pijanec plota essere incrollabile, fermo nei propri principi; essere inflessibile, rigido
pren. imeti kaj za plotom nascondere qcs.
pren. ne videti preko svojega plota non vedere al di là del naso
pren. skakati čez plot essere infedele, correre la cavallina, mettere le corna

pólž (-a) m

1. zool. lumaca, chiocciola (Limax):
polž se je skril v hišico la lumaca si è nascosta nel guscio
goli polž lumacone ignudo (Limax agrestis)
hoditi, lesti kot polž essere una lumaca, camminare a passo di lumaca
gastr. polži po genoveško lumache alla genovese

2. zool. pl. polži gasteropodi (sing. -e) (Gasteropoda)

3. pren. lumaca

4. (v pričeski) crocchia; anat. (v notranjem ušesu) chiocciola, coclea; um. voluta; muz. riccio (del violino); teh.
transportni polž convogliatore a coclea, coclea

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

rit ženski spol (-i …)

1. der Arsch, der Hintern

2. (zadnjična odprtina) das Arschloch

3. psovka: das Arschloch
|
figurativno dvigniti rit den Arsch lüften
obrisati si rit z/s sich den Hintern abwischen mit/sich den Arsch wischen können mit
papir za rit obrisati ničvreden: der Arschwisch
stisniti rit od strahu: einen kalten Arsch haben
(umreti) den Arsch zukneifen/zusammenkneifen
imeti polno rit česa: einen ganzen Arsch voll haben (von)
na rit:
obesiti si na rit (obleči) sich auf den Hintern hängen
imeti na riti auf dem Hintern haben
pasti na rit od začudenja, razburjenja: aufs Kreuz fallen, von den Socken sein
vreči na rit aus den Stiefeln hauen
usesti se na rit od začudenja: sich auf den Hintern setzen
v rit:
brca v rit der Arschtritt
lesti v rit komu (jemandem) in den Arsch kriechen/Zucker in den Hintern blasen
piši me v rit! leck mich am Arsch/du kannst mich mal!
suniti v rit (nagnati) (jemanden) schassen/rausschmeißen
zatakniti si v rit sich in den Arsch stecken können

v riti (fuč) im Arsch, in den Arsch gegangen
imeti zolje v riti Hummeln im Hintern haben/Pfeffer im Arsch haben
z ritjo:
usesti se z nago ritjo v koprive sich in die Tinte setzen, sich in ein Wespennest setzen
za ritjo/bogu za ritjo am Arsch der Welt
| ➞ → sedalo, zadnjica

rìt (ríti) f

1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

3. nareč. (ritnica) chiappa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
vzdigniti rit levare le chiappe
vse prinesti k riti imbeccare qcn.
pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
dobiti jih po riti prenderle
kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
piši me v rit e chi se ne frega!
na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere

štíri four

po štíri in štíri four by four
po vseh štírih on hands and knees
med štírimi očmi in private, confidentially, (med nama) between ourselves, between you and me, this is for your private ear
ura še ni štíri it isn't four (o'clock) yet
biti štíri leta star to be four (years old)
jesti za štíri to eat like a wolf
piti za štíri to drink like a fish
delati za štíri to work like a nigger
lesti po vseh štíriih to creep (ali to go) on all fours
upirati se z vsemi štírimi to oppose with might and main

tortue [tɔrtü] féminin želva; figuré počasna oseba

tortue marine, d'eau douce morska, sladkovodna želva
à pas de tortue po polževo
marcher d'un pas de tortue, à pas de tortue zelo počasi hoditi, po polževo lesti
quelle tortue! kakšen počasnè!

v prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano

2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia

3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso

4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre

6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta

8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti

10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine

11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste

2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo

6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia

7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori

8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro

9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere

11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso

12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti

vkréber adv. (navkreber) su, in su, in salita:
iti, lesti vkreber andare in salita; salire arrancando

vkùp adv. (skupaj) insieme:
vkup spraviti mettere insieme
vkup živeti vivere insieme
vkup stanovati abitare insieme, coabitare
vse vkup se mi je zdelo smešno l'intera faccenda mi sembrava buffa
pog. to ni vse vkup nič (za izražanje nezadovoljstva) è tutta una patacca!
pren. vkup držati essere solidali
pren. vkup lesti od lakote sentirsi male dalla fame
pren. priti vkup incontrarsi, conoscersi, fare amicizia
pren. denar mu kar vkup leti i soldi sembrano piovergli dal cielo
PREGOVORI:
pog. gliha vkup štriha simili con simili fanno buoni amici; chi si somiglia, si piglia

vsaksebi [ê] auseinander (drseti/lesti vsaksebi [auseinanderdriften] auseinander driften)

zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti

1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso

2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
zlesti v vodo calarsi in acqua
zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero

3. scivolare:
očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso

4. pren. (izleči se) uscire:
iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
pog. zlesti skupaj svenire
od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
zlesti iz postelje alzarsi
zlesti iz težav superare le difficoltà
zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
zlesti v dve gube ingobbirsi
zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi

Zucker, der, (-s, -) sladkor; süß wie Zucker sladek kot med; nicht aus Zucker sein ne biti občutljiv; Zucker haben imeti sladkorno; jemandem Zucker in den Hintern blasen lesti (komu) v rit, prilizovati se (komu)

бросаться, броситься metati se, vreči se, planiti, navaliti;
б. в глаза biti v oči, pozornost, zbujati;
б. в голову v glavo lesti;
кровь бросилась в голову kri mi je udarila v glavo;
б. в след кому pohiteti za kom;
б. со всех ног na vso moč steči

выпирать, выпереть izrivati izriniti, ven (po)riniti;
в. кого со службы iz službe vreči;
в. наружу ven (z)lesti

карачки m pl. :
стать на к: postaviti se na vse štiri;
ползать на карачках lesti po vseh štirih