Franja

papillote [-pijɔt] féminin zavit bonbon; kos papirja (navijač), okrog katerega se navijejo lasje, da se kodrajo; vieilli bleščica na obleki

côtelettes féminin pluriel en papillotes v mastnem papirju pečeni kotleti
être en papillotes imeti navijače v laseh
n'être bon qu'à faire des papillotes (knjiga) biti dober le za v koš
tu peux en faire des papillotes (figuré) to ni nič vredno

peignures [pɛnjür] féminin pluriel izčesani lasje

peinaduras ženski spol množina izčesani lasje

pèlēš -èša m dial.
1. kita, spleteni lasje
2. mn. ušesa, držaji manjšega kotla za žganjekuho

pendejo moški spol lasje na spolovilih; figurativno strahopetec; figurativno goljufija, sleparija; deklina

pèrčīn -ína m (t. perčem, perz.) kita, spleteni lasje: uhvatiti koga za perčin; držati koga za perčin imeti koga v svoji oblasti

periquillo moški spol vrsta sladkega peciva; ponarejeni lasje na čelu

Pfefferkorn, das, zrno popra; Haarform: drobno skodrani lasje, peperkorn

pòculica ž ženska kapa, s kačero se pokrijejo samo lasje

postiche [pɔstí:š]

1. pridevnik
izumetničen, popačen, ponarejen; naknadno dodan

2. samostalnik
posnetek, nadomestilo, imitacija; perika, umetni lasje, umeten koder; naknaden dodatek

Problemhaar, das, problematični lasje

procomion -ii, n (tuj. προκόμιον) sprednji lasje, ki pokrivajo čelo (čisto lat. antiae): Veg.

púnđa ž, pùnđa ž (madž. punty) v svitek zviti lasje na zatilju: kosa joj je svezana u -u

rizado moški spol gubanje, grbančenje; kodranje; kodrasti lasje

rȕda ž
1. kodrasti lasje, kodrasta volna
2. domača žival s kodrasto volno, dlako
3. bot. vinska rutica

Schläfenhaar, das, lasje na sencih

senectūs² -ūtis, f (iz senex kakor virtus iz vir)

1. starost, visoka starost, siva starost, ostarelost, priletnost, starostna o(b)nemoglost, oslabelost, matórost: CU., LUCAN., SEN. TR., STAT., PLIN. IUN., IUST. idr., domus, quae eius adulescentiae prima fuit eadem erat familiarissima senectuti CI., iuventutis memoriam senectutis dedecore foedare CI., vivere ad summam senectutem CI., ad extremam senectutem non minus dignitate quam gratiā ... crevisse N., senectute diem obiit supremum N. zaradi ostarelosti, zaradi onemoglosti, plerosque senectus dissolvit S., cruda deo viridisque senectus V., cruda ac viridis senectus T., aegra senectus O., longa, tarda, placida, vetus senectus H.; o živalski starosti: O. idr., senectus in equis et ceteris veterinis intellegitur PLIN.; pren. (o govoru): cum ipsa oratio ... canesceret haberetque suam quandam maturitatem et quasi senectutem CI., plena litteratae senectutis oratio CI.; pooseb. Senectūs -ūtis, f Senektúta = Stárost, hči Ereba in boginje Noči: CI., V.

2. meton.
a) abstr. α) starostna resnobnost (resnoba), starostna čemernost, čemerna resnobnost, starostna mrkost (mračnost), klavrnost: obductā solvatur fronte senectus H. β) lenoba, lenobnost, lenost, lenivost, lenuštvo: quae vos tam foeda senectus corripuit? VAL. FL.
b) konkr. α) starost = stari lasje: temporibus (ob sencih) ... canebat sparsa senectus V. β) starost = stari (ostareli) ljudje, starci: senectus semper agens aliquid CI. γ) nesnažnost, nečedna (nelepa, grda) podoba: bello discussa senectus CL. δ) stara koža kač idr. živali, (kačji) lev: senectutem exuere PLIN. (o)leviti se.

3. metaf. starost, dolgotrajnost, dolgo trajanje, dolgodobnost kake reči: cariosa (sc. tabellarum) senectus O., vini IUV.

shag [šæg]

1. samostalnik
grobi, kodrasti lasje; dolga in gosta dlaka, volna; dolgodlakasta tkanina
ameriško kosmatinast žamet, vrsta pliša; tobak za pipo; zmeda, zmešnjava
figurativno grobost

2. prehodni glagol
razkuštrati

Silberhaar, das, srebrno sivi lasje

sjedìne ž mn., sjȅdine ž mn. (ijek.), sedìne ž mn., sȅdine ž mn. (ek.) sivi lasje