Franja

ют m (mor.) zadnji krov

b [bi:]
črka b
glasba nota H

B-deck krov B
not to know a B from a bull's foot (ali broom-stick) biti zelo neveden
hudomušno a B flat stenica
b minor H mol
b major H dur
b sharp his

c [si:] samostalnik
črka c
glasba nota c

C₃ malovreden, slab; vojska trajno nesposoben
navtika C-deck krov C
glasba c flat Ces
c sharp Cis
c major C-dur
c minor C-mol
c spring vzmet v obliki C

castēllo m

1. grad; trdnjava, utrdba:
fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih

2.
castello di carta igre grad iz kart; pren. gradovi v oblakih, jalovo pričakovanje
castello dei burattini lutkarska koliba

3. gradb. podest

4.
letto a castello pograd

5. navt.
castello, castello di prua prednji krov

6. šport plezalo

čoln [ou̯] moški spol (-a …)

1. das Boot, -boot (bivalni Hausboot, vojska bojni Kampfboot, iz kože Fellboot, iz lubja Rindenboot, na nožni pogon Tretboot, na prosta vesla/na dvojno veslo Paddelboot, na vesla Ruderboot/Riemenboot; s kabino Kajütboot, dirkalni Rennboot, enojnotrupni Einhüllen-Boot, gumijast Schlauchboot, vojska hitri/torpedni vojska Schnellboot, vojska izkrcevalni Landungsboot, jurišni Sturmboot, motorni Motorboot, patruljni Patrouillenboot, pilotski Lotsenboot, pomožni Beiboot, rešilni Rettungsboot, torpedni Torpedoboot, zložljiv Faltboot)
dolžina čolna die Bootslänge
posadka čolna die Bootsbesatzung
motor za čoln der Bootsmotor
prikolica za čoln der Bootsanhänger/ večja: der Boottransporter
krov za čoln das Bootsdeck
voziti se s čolnom Boot fahren
vožnja s čolnom die Bootsfahrt
spustiti čoln ladja: ein Boot aussetzen
izposojevalnica čolnov der Bootsverleih

2. majhen na vesla: der Kahn
voziti se s čolnom Kahn fahren
vožnja s čolnom die Kahnfahrt

3. velik, tovorni: der Kahn, der Lastkahn, der Schleppkahn

4.
gorski reševalni čoln der Ackja

5.
stavni čoln das Setzschiff

6.
čolni figurativno (čevlji) Kähne množina

d [di:] samostalnik
črka d
glasba nota d

D-day dan invazije (6. junija 1944)
D-deck krov D
D flat glasba des
D sharp glasba dis

glavn|i¹ (-a, -o) Haupt- (cilj das Hauptziel, dedič der Haupterbe, dobitek der Hauptgewinn, igralec der Hauptdarsteller, izhod der Hauptausgang, krivec der Hauptschuldige, krov das Hauptdeck, motor der Hauptmotor, naslov der Haupttitel, nosilec der Hauptträger, obrok die Hauptmahlzeit, odjemalec der Hauptabnehmer, oltar der Hauptaltar, opornik die Hauptstütze, pogoj die Hauptbedingung, pomen die Hauptbedeutung, portal das Hauptportal, posevek die Hauptfrucht, predmet das Hauptfach, priključek der [Hauptanschluß] Hauptanschluss, slop die Hauptstütze, sodnik der Hauptschiedsrichter, Oberschiedsrichter; stan das Hauptquartier, telefonski aparat der [Hauptanschlußapparat] Hauptanschlussapparat, trg der Hauptplatz, vhod der Haupteingang, vod die Hauptleitung, zidec/napušč das Hauptgesims, apsida die Hauptapsis, napaka der Hauptfehler, poteza der Hauptzug, cesta die Hauptstraße, črpalka die Hauptpumpe, figura die Hauptfigur, igralka die Hauptdarstellerin, knjiga das Hauptbuch, korenina die Hauptwurzel, krivec der/die Hauptschuldige, gradbeništvo, arhitektura ladja das Hauptschiff, naloga die Hauptaufgabe, pravo obravnava die Hauptverhandlung, pošta das Hauptpostamt, priča der Hauptzeuge, proga die Hauptlinie, Hauptstrecke, Hauptbahn, prometnica die Hauptverkehrsader, ročica die Hauptverteilerleitung, sestavina der Hauptbestandteil, težava die Hauptschwierigkeit, pravo točka obtožnice der Hauptanklagepunkt, ulica die Hauptstraße, vloga die Hauptrolle, zahteva die Hauptforderung, stikalo der Hauptschalter)

górnji (-a -e) adj.

1. superiore, alto:
gornja čeljust mascella superiore
gornje mesto città alta
geogr. gornji tok reke corso superiore del fiume
gornja Timava Timavo superiore, alto Timavo
pren. gornjih deset tisoč l'élite (del potere, del denaro)

2. (povrhnji, vrhnji) di sopra, disopra:
gornje oblačilo sopravveste

3. (prej naveden, omenjen) sopraccitato, predetto, suddetto; di cui sopra:
gornja meja massimale
navt. gornja paluba tolda
gornje jadro controranda
gornji krov cassero
gornji rob jadra testiera (della vela)

krmarnic|a ženski spol (-e …) pomorstvo das Ruderhaus, Steuerhaus
krov krmarnice das Peildeck

krmn|i¹ (-a, -o)
pomorstvo krmni krov das Achterdeck, Hinterdeck, die Schanze
Heck- (klančina die Heckrampe, die Heckladeklappe, luč das Hecklicht, das Heckfeuer, vrata die Heckpforte, vislice der Heckgalgen)

ládijski ship (-); ship's

ládijski agent ship-broker
ládijska posadka ship's company
ládijski dokumenti ship's papers pl
ládijsko dvigalo ship-lift, ship-hoist
ládijski graditelj shipbuilder
ládijski krov shipboard
ládijska odprtina hatchway
ládijski prevozni stroški shipping charges pl
ládijski zdravnik ship's doctor, ship's surgeon, medical officer
ládijski tovor cargo, freight; (nosilnost) shipload
ládijsko moštvo crew
ládijski dnevnik ship's log, log, logbook
ládijski lastnik shipowner
ládijskó letalo shipborne aircraft
ládijski poveljnik (kapitan) shipmaster

ládijski de bateau, de navire, de bord

ladijski dnevnik journal moški spol de bord
ladijski krov pont moški spol (d'un navire)
ladijski promet trafic moški spol maritime
ladijski zdravnik médecin moški spol de bord

ládijski (-a -o) adj. di nave, della nave, navale; di bordo:
ladijski dnevnik giornale di bordo
ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh chiglia, prua, coperta, interno della nave
ladijski promet traffico marittimo
ladijski kuhar, zdravnik cuoco, medico di bordo
ladijska posadka equipaggio, personale di bordo, ciurma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
les. ladijski pod pavimento di tavole
ladijski trup scafo della nave
ladijski vijak elica della nave
ladijski vozli nodi alla marinara
ladijski vpisnik registro navale
navt. ladijska ležarina controstallie
ladijska metla prettazzo
ladijska oprema armamento della nave
ladijska shramba cala
ladijska strojegradnja navalmeccanica
zool. ladijska svedrovka bruma, teredine (Teredo navalis)
navt. ladijska vrv braga, rizza
ladijska knjiga recapiti marittimi
ladijske razbitine carcame, carcassa
ladijski bok bordo; murata
ladijski brzinomer dromografo, silometro
ladijski intendant cambusiere
ladijski manifest manifesto di carico
ladijski pooblaščenec raccomandatario
(manjši) ladijski škripec stricco
ladijski telegraf telegrafo di macchina
ladijsko ogrodje accostolato
ladijsko rebro staminale
ladijsko skladišče stiva

letalonosilka samostalnik
(vojna ladja) ▸ repülőgép-hordozó, repülőgép-anyahajó, anyahajóPovezane iztočnice: jedrska letalonosilka, lahka letalonosilka

Mann¹, der, (-/e/s, Männer) moški; mož (für den Ehemann: mein Mann: moj mož; 1000 Mann 1000 mož); junger Mann mladenič; alter Mann star mož, starec; der Mann im Mond mož na luni; der kleine Mann mali človek; der Mann von der Straße človek z ulice; der schwarze Mann črni mož; ein Mann Gottes duhovnik; der Mann des Tages junak dneva; ein Mann des Todes mrtev človek; ein Mann von Welt svetovljan; ein Mann von Wort mož beseda; ein gemachter Mann uspešen človek; Mann an Mann mož ob možu/ramo ob rami; Mann für Mann posamezno, eden za drugim; Mann gegen Mann mož proti možu; bis auf den letzten Mann do zadnjega moža; pro Mann po glavi; wie ein Mann kot en mož; an den Mann bringen spraviti v promet; mit Mann und Maus untergehen z vsem moštvom; selbst ist der Mann pomagaj si sam; seinen Mann stehen/stellen izkazati se, obnesti se; Manns genug sein biti dovolj pogumen/odločen; den toten Mann machen plavati mrtvaka; Alle Mann an Bord! Vsi na krov!

ponte

A) m

1. gradb. most:
ponte di calcestruzzo, di legno, di pietra betonski, lesen, kamnit most
ponte levatoio dvižni most
ponte mobile, girevole pomični most
ponte d'equipaggio voj. pontonski most
fare a qcn. i ponti d'oro komu slikati, obljubljati deveta nebesa
fare da ponte pren. biti opora, služiti kot opora
gettare un ponte postaviti, zgraditi most (tudi pren.);
tagliare, rompere i ponti pren. podreti vse mostove

2. ekst.
ponte radio radijski most
ponte aereo zračni most
testa di ponte voj. mostišče

3. navt.
ponte di coperta paluba, krov
ponte di passeggio sprehajalna paluba
ponte di volo vzletna steza (na letalonosilki)

4. gradb. oder

5. avto zadnji most

6.
ponte a bilico tehtnica z mostičkom

7. med. (zobni) mostiček

8. prosti dnevi (zaradi praznikov):
fare il ponte kombinirati proste dni
il ponte di Capodanno novoletni prazniki, prosti dnevi

B) agg. invar. prehoden; premostitven:
governo ponte prehodna vlada
legge ponte premostitveni zakon

potopljen [ê] (-a, -o) eingetaucht, untergetaucht; rečno ustje: ertrunken
potopljeni premčev krov pomorstvo durchflutete Back

prédnji (-a -e) adj. anteriore; avanzato; davanti:
prednje kolo ruota anteriore
lingv. prednji samoglasnik vocale anteriore
voj. prednji oddelek reparto avanzato
prednja stran hiše il davanti, la fronte di una casa
prednja stran kovanca, medalje il diritto di una moneta, di una medaglia
prednja stran tkanine il ritto, il retto della stoffa
geogr. Prednja Azija Asia Anteriore
avt. prednja prema avantreno
voj. prednja straža avamposto, avanguardia
prednja vrata antiporta
zool. prednje krilo (pri žuželkah) elitra
prednji del (avta, letala) il muso dell'auto, dell'aereo
avt. prednji del karoserije calandra
gled. prednji del odra boccascena
prednji jarek controfosso
anat. prednji kočnik premolare
navt. prednji krov castello, castello di prua
navt. prednji ladijski valobran battimare
žel. prednji odbijač za kamne cacciapietre
gled. prednji parterni sedež poltrona
avt. prednji pogon trasmissione sulle ruote anteriori
avt. prednji spojler minigonna
filoz. prednji stavek antecedente
obl. prednji žep marsupio

premčev [é] (-a, -o) pomorstvo Bug- (val die Bugwelle)
premčev krov die Back (potopljeni durchflutete Back)

prendre* [prɑ̃drə] verbe transitif vzeti; prijeti; zavzeti, osvojiti; zgrabiti, pograbiti, ujeti, aretirati; zalotiti, presenetiti; figuré pojmiti, razumeti; zaznati; smatrati, imeti (pour za); nakopati si (bolezen); privzeti (navado); kupiti (vozovnico); prisvojiti si, zmakniti; familier dobiti; photographie fotografirati; verbe intransitif imeti ali pognati korenine; priti v tek; izbruhniti (ogenj), vžgati se; ubrati svojo pot, kreniti (à gauche na levo); uspeti (zvijača), imeti uspeh (predstava, knjiga); učinkovati; zamrzniti (reka); strditi se (krema, cement)

se prendre (à) začeti
se prendre à quelque chose obviseti na čem

1.

à le bien prendre pri mirnem premisleku
à tout prendre v celoti (vzeto)
aller prendre quelqu'un iti po koga
en prendre et en laisser to ni treba tako resno vzeti
c'est à prendre ou à laisser da ali ne; ali ... ali
savoir en prendre et en laisser móči se odločiti
se laisser prendre pustiti se ujeti, prevarati
s'en prendre à quelqu'un de quelque chose pripisovati komu krivdo za kaj, komu kaj očitati
en venir au fait et au prendre priti v odločilnem trenutku
s'y prendre prendre lotiti se
s'y prendre bien (mal) spretno (nespretno, bedasto) se lotiti, se pripraviti
savoir s'y prendre avec quelqu'un znati s kom ravnati, občevati

2.

prendre acte de quelque chose vzeti kaj na zapisnik
prendre de l'âge (po)starati se
prendre l'air iti na sprehod, na zrak; aéronautique odleteti
prendre de l'altitude (aéronautique) dvigniti se v višino
se prendre d'amitié avec quelqu'un spoprijateljiti se s kom
prendre ses 20 ans postati 20 let star
prendre les armes zgrabiti za orožje
prendre un arrangement (commerce) skleniti poravnavo
ça ne prend pas avec moi to pri meni ne vžge
prendre quelqu'un en aversion zamrziti koga
prendre les avis de quelqu'un priti h komu po nasvet(e)
prendre un bain (o)kopati se
on ne sait par où, par quel bout le prendre z njim se ne da shajati
prendre la balle au bond (figuré) zgrabiti za priložnost, za priliko
bien lui en prend de ... sreča zanj, da ...
prendre à bord vzeti na krov (ladje), familier vzeti v avto
prendre sur la bouche odtrgati si od ust, pristradati
prendre le change dati se speljati na napačno sled
prendre un cheval staviti na konja (pri dirkah)
se prendre aux cheveux (tudi figuré) biti si v laseh, prepirati se
prendre à travers choux (figuré) nemoteno zasledovati svoj cilj
prendre le chemin ubrati pot
prendre à cœur vzeti, gnati si k srcu; prizadevati si
prendre une commande (commerce) dobiti naročilo
prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
prendre connaissance (de) vzeti na znanje
prendre en considération vzeti v poštev
prendre corps oblikovati se
prendre coup (architecture) usesti se, pogrezniti se
prendre courage opogumiti se, osrčiti se
prendre cours à partir de (commerce) teči od
prendre par le plus court iti po najkrajši poti
prendre ses degrés, grades diplomirati, promovirati
prendre quelqu'un au dépourvu popolnoma koga presenetiti
prendre le deuil obleči žalno obleko
prendre des dispositions ukreniti
prendre de la distraction, du repos razvedriti se, odpočiti si
prendre l'eau prepuščati vodo
prendre effet učinkovati; stopiti v veljavo
prendre de l'embonpoint, du ventre dobiti trebuh, zdebeliti se
prendre un engagement prevzeti obveznost
prendre son vol odleteti
prendre exemple sur quelqu'un zgledovati se po kom
prendre fait et cause pour quelqu'un zavzeti se za koga
prendre femme oženiti se
prendre pour femme vzeti za ženo, poročiti
prendre feu vžgati se, figuré vneti se (za kaj)
prendre sous le feu obstreljevati
prendre fin iti h koncu
prendre ses fonctions nastopiti svoje funkcije
prendre froid prehladiti se
prendre la fuite zbežati
prendre garde paziti
prendre goût à quelque chose vzljubiti kaj
prendre une habitude navaditi se
le prendre de haut biti ošaben, prevzetovati
prendre l'initiative prevzeti iniciativo
prendre (de l') intérêt à dobiti zanimanje za
prendre les intérêts de quelqu'un zastopati interese kake osebe
prendre à l'intérêt izposoditi si proti obrestim
prendre un intérêt dans (finančno) se udeležiti česa
prendre le large zapluti na odprto morje
prendre à la lettre dobesedno vzeti ali razumeti
prendre la liberté dovoliti si
prendre des libertés avec quelqu'un dovoliti si predrznost do koga
prendre à louage najeti
prendre la haute main prevzeti oblast; imeti največji vpliv
prendre la mer zapluti na morje
prendre des mesures podvzeti ukrepe ali mere
prendre au mot prijeti za besedo (quelqu'un koga)
prendre naissance nastati
prendre note zabeležiti, zapisati
prendre sur sa nourriture, sur son sommeil odtrgati si od ust, od spanja
prendre ombrage postati nezaupljiv; figuré spotikati se
prendre la parole začeti govoriti
se prendre de parole, (familier) de bec prerekati se, pričkati se, prepirati se
prendre part à quelque chose udeležiti se česa
prendre en mauvaise part zameriti
prendre un parti skleniti
prendre le parti de quelqu'un potegniti s kom
prendre son parti sprijazniti se (s čim)
prendre à partie napasti
prendre le pas sur quelqu'un prehiteti, prekositi koga
se prendre de passion pour strastno se navdušiti za
prendre patience potrpeti
prendre de la peine pour quelqu'un delati si skrbi za koga
prendre peur ustrašiti se
prendre une photo napraviti fotografski posnetek, fotografirati
prendre pied ustaliti se
prendre du poids pridobiti na teži
je le prends en pitié smili se mi
prendre le pouls potipati pulz
prendre des précautions podvzeti previdnostne ukrepe
prendre la présidence prevzeti predsedstvo
prendre racine ukoreniniti se
prendre en remorque odvleči
prendre un rendez-vous določiti, zmeniti se za sestanek
prendre des renseignements poizvedovati, informirati se
prendre du repos počivati
prendre une résolution, un parti skleniti, odločiti se
prendre sa retraite iti v pokoj
prendre en riant vzeti s humorjem
prendre un rôle prevzeti vlogo
prendre un rhume dobiti nahod
prendre au sérieux, au tragique resno, tragično vzeti
prendre soin de skrbeti za
prendre des soins dajati si truda, truditi se
prendre sn source izvirati (reka)
prendre sur soi prevzeti odgovornost
prendre à tâche de (po)truditi se za
prendre du bon temps prijetno se zabavati, veseljačiti
prendre terre pristati na zemlji, izkrcati se
prendre une meilleure tournure obrniti se na bolje
à tout prendre ako vse upoštevamo
prendre le train (od)peljati se z vlakom
prendre un verre sur le zinc stojé (pri točilni mizi) popiti kozarček
se prendre de vin opi(jani)ti se
prendre son vol odleteti
prendre le volan sesti za volan
on ne m'y prendra plus to se mi ne bo več zgodilo, ne bom šel večna te limanice
pour qui me prenez-vous? za koga me pa imate?