Franja

tólči golpear (kaj a/c) ; dar golpes (po sobre) ; (jajce, smetano, zlato) batir ; (o srcu) latir, palpitar

tolči koga z njegovim lastnim orožjem (fig) redargüir; rebatir a alg con sus propios argumentos
tolči španščino (fig) chapurr(e)ar el español
rajši bi kamenje tolkel (fig) antes prefiero sacar piedras del río

usípati (-am)

A) imperf. spandere, spargere, gettare (tudi pren.):
oblaki usipajo dež dalle nubi piove

B) usípati se (-am se) imperf. refl.

1. precipitare, cadere, piovere:
s stene se usipa kamenje dalla parete precipitano pietre

2. pren. riversarsi:
iz šole so se usipali šolarji la scolaresca si riversò dalla scuola
pren. vprašanja so se kar usipala le domande continuavano a fioccare

vēlitor -ārī -ātus sum (vēles) streljavkarsko napadati, streljavkati; od tod

1. bojevati se: calcibus Ap., lapidibus in aliquem Ap. lučati kamenje v koga, Veneris proeliis velitatus Ap.

2. metaf. bojevati se z besedami = (s)pričkati se, prepirati se, (s)kregati (se), (o)zmerjati, (o)psovati: Gell., nescio quid vos velitati estis Pl., velitari calumniis in aliquem, contra aliquem scurrilibus iocis Ap.

3. poskusiti (poskušati), skušati: armis Ap., periculum alicui Ap. pretiti, groziti komu.

volley² [vɔ́li] prehodni glagol
izstreliti salvo (krogel)
šport prestreči in odbiti (žogo) v zraku (preden se dotakne tal)
figurativno iztresti, izliti (ploho besed itd.)
neprehodni glagol
biti izstreljen v salvi, leteti v salvi
šport odbijati žogo v zraku; istočasno ali enoglasno zagrmeti (o topovih)

the cannon volleyed on all sides z vseh strani so grmeli topovi
stones volleyed kamenje je deževalo

vozíti (vózim)

A) imperf.

1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
voziti avto guidare la macchina
voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità

2. portare, trasportare:
voziti tovor trasportare un carico
voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella

3. fare corse, viaggiare, andare:
avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
srečno vozi! buon viaggio!

4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa

5. pog. (v medmetni rabi)
ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
voziti kot za stavo correre come un bolide
voziti v tretji prestavi andare in terza
voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
voziti samokolnico scariolare
voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre

B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno

vtískati (-am) | vtísniti (-em)

A) imperf., perf.

1. imprimere, comprimere

2. imprimere, improntare:
vtiskati model v vosek imprimere il modello nella cera

3. imprimere, inculcare

4. segnare, contrassegnare, dare un contrassegno, caratterizzare:
stare hiše vtiskajo mestu posebno podobo le vecchie case danno un particolare contrassegno alla città
vtisniti punco punzonare
tekst. vtiskati vzorec v tkanino goffrare

B) vtískati se (-am se) | vtísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. conficcarsi:
kamenje se vtiska v podplate le pietre si conficcano nelle suole

2. pren. imprimersi, stamparsi:
dogodek se mu je globoko vtisnil v spomin l'avvenimento si impresse fortemente nella sua memoria

zaslúzen (-a-o) adj. mucoso; coperto di muco:
zasluzeno kamenje pietre coperte di muco

žȁbica ž
1. žabica
2. vrsta ognjemetne rakete: prašte rakete i žabice
3. okras na pištoli, puški
4. zaponka pri opanku
5. spodnja stran konjskega kopita
6. mandelj, drgal
7. bot. veliki odolin
8. praviti -e metati kamenje, da odskakuje od vodne površine

λίθος, ὁ, ἡ 1. kamen, kamenje, skala, kamenit sedež ξεστός, λίθον ποιῶ τινα izpremenim v kamen, storim, da se kdo čudi. 2. marmor. 3. drag kamen NT. 4. preizkusni kamen. 5. pračnik, metalni kamen, kamenita okrogla plošča Od. 8, 190.

λιθουργός 2 (λίθος, ἔργον) ki obdeluje kamenje; subst. ὁ kamnosek, kamenar.

λιθοφορέω nosim, donašam kamenje.

πετρο-βόλος, ὁ (βάλλω) ki meče kamenje, pračar.