Franja

Pella -ae, f in Pellē -ēs, f (Πέλλα) Péla

1. rojstno in prestolno mesto Aleksandra Velikega v Makedoniji: Ci. ep., L., Plin. — Od tod adj. Pellaeus 3 pélski: Sil., arva O.; pesn. =
a) makedónski: H., Cl., ductor Lucan. ali iuvenis Iuv. ali tyrannus Mart. = Aleksander Veliki.
b) (ker je Aleksander osvojil Egipt in ustanovil Aleksandrijo) egíptovski: Canopus V., domus (kraljeva palača) Lucan., rex, puer (= Ptolemaj) Lucan., sceptra Sil.; pa tudi aleksandríjski: arces, muri Lucan., gula Mart. Aleksandrijcev. Subst. Pellaeus -ī, m Pélec, preb. Pele: O.

2. mesto v Siriji na obrobju doline Jordana, 26 km južno od Genezareškega jezera: aquis dives Pella Plin.

Philae -ārum, f (Φιλαί) Fíle, otoček na reki Nil, južno od Elefantine: Sen. ph., Lucan.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

Plānāsia -ae, f (Πλανασία) Planázija, otok južno od Elbe (zdaj Pianosa); v času cesarjev so nanj izganjali oporečnike: Varr., T.

pobočj|e [ó] srednji spol (-a …) der Hang (ekstremno Extremhang, extremer Skihang, južno Südhang, nasprotno Gegenhang, odvetrno/zavetrno Leehang, privetrno Luvhang, plazovito Lawinenhang, severno Nordhang, travnato Grashang, vzhodno Osthang, zahodno Westhang), der Abhang, Berghang, die Berglehne
… pobočja Hang- (lega/ekspozicija die Hangexposition, die Hangrichtung, nagib die Hangneigung, površje die Hangfläche, razbremenitev die Hangentladung, vznožje der Hangfuß)
navzdol/navzgor po pobočju hangabwärts/hangaufwärts
poprek čez pobočje quer zum Hang
vzporeden s pobočjem hangparallel
pravokoten na pobočje senkrecht auf/zum Hang
geografija celinsko pobočje der Kontinentalabhang
prepadno pobočje der Bergabsturz
gradbeništvo, arhitektura (brežina) die Böschung
naklon pobočja der Gleithang
na pobočju in Schräglage

pobóčje (strmina) côte ženski spol , pente ženski spol , déclivité ženski spol , penchant moški spol ; (brežina) talus moški spol , (gorovja) versant moški spol ; (strmo) berge ženski spol

pobočje nasipa flanc moški spol d'une digue
blago, strmo pobočje pente douce, escarpée
nasprotno pobočje contre-pente ženski spol
južno (severno) pobočje pente sud (nord), versant méridional (septentrional)
položno, strmo pobočje versant en pente douce, abrupt
sredi pobočja à mi-côte

Ravenna -ae, f Ravéna, mesto v Cispadanski Galiji ob Jadranskem morju južno od Padovih izlivov, še zdaj Ravenna: C., Ci., Veg., paludosa Sil., aequorea Mart. — Od tod Ravennas -ātis ravénski, iz Ravéne prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): vir Ci., ranae Mart., horti Plin., classis, ala T., ager Plin., Col.; subst. Ravennātēs -ium, m Ravenáti, Ravénci, preb. Ravene: Veg.

Rūspina -ae, f Rúspina, mesto v Zevgitani (Afriki Propriji), južno od Kartagine: Auct. b. Afr., Plin., Sil.

sadj|e srednji spol (-a …) das Obst; (koščičasto Steinobst, lupinasto Schalenobst, pečkato Kernobst, namizno Tafelobst, obrano Pflückobst, odpadlo Fallobst, v špalirju Spalierobst, za predelavo Industrieobst, za skladiščenje/zimsko Lagerobst)
južno sadje Südfrüchte množina
zimsko sadje spätes Obst
zgodnje sadje Frühobst
suho sadje Backobst, Dörrobst
sveže sadje Frischobst
zamrznjeno sadje Gefrierobst
… sadja Obst-
(obiralec der Obstpflücker, obiranje die Obsternte)
košara s sadjem der Früchtekorb
trgovec s sadjem der Obsthändler
okus po sadju der Fruchtgeschmack
nož za sadje das Obstmesser
stojnica za sadje der Obststand

sádje fruit

koščičasto sádje stone fruit, drupe
vkuhano, konservirano sádje preserved fruit
kuhano sádje stewed fruit
mesnato sádje pulpy (ali fleshy) fruit
posušeno sádje dried fruit
dehidrirano sádje dehydrated fruit
kandirano sádje candied fruit
južno sádje citrus fruit
špalirsko sádje wall fruit
zimsko sádje winter fruit
nabirač, trgač sádja fruit picker (ali gatherer)
uvoženo sádje imported fruit
stiskalnica za sádje fruit press
sušilnica za sádje fruit kiln
trgovec s sádjem (na drobno) fruiterer, fruit seller, (na debelo) fruit merchant, fruit dealer
letos bo dosti sádja there will be an abundance of fruit this year
konservirati, vkuhati sádje to preserve fruit
obirati sádje to pick fruit

sádje fruit(s) moški spol, (množina)

južno sadje fruits des pays chauds, agrumes moški spol množine
koščičasto (luščinasto, pečkasto) sadje fruits à noyau (à coques ali à écalcs, à pépins)
namizno sadje fruits de table (ali à dessert)
ozimno (zimsko) sadje fruits d'hiver (de garde)
pozno (zgodnje) sadje fruits tardifs (hâtifs, précoces); primeurs ženski spol množine
špalirsko sadje fruits d'espalier
vloženo, vkuhano sadje fruits en bocaux, stérilisés
klet za sadje fruitier moški spol fruiterie ženski spol
košara za sadje panier moški spol à fruits, cueilloir moški spol, cageot moški spol
trgovina s sadjem commerce moški spol de(s) fruits, fruiterie
obiranje sadja récolte (ali cueillette ženski spol) des fruits

sádje (-a) n frutta:
obirati, prebirati sadje cogliere la frutta, fare la cernita della frutta
gajbica za sadje cassetta di, per la frutta
hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje cella frigorifera, pressa, essiccatore per la frutta
jesensko, poletno, zgodnje sadje frutta autunnale, estiva, primaticcia
južno sadje frutta tropicale; agrumi
lupinasto sadje frutta con guscio
suho sadje frutta secca
kandirano sadje candita, frutta candita, canditi

sádje frutas f pl ; fruta f

južno (vkuhano ali vloženo, namizno, špalirsko) sadje frutas del sur ali del mediodía (en conserva, de mesa ali de postre, de espaldera)
pozno (zgodnje, zimsko, koščičasto, pečkato) sadje fruta f tardía (temprana, de invierno, de hueso, de pepitas)
klet za sadje aposento m para guardar frutas
košara za sadje cesto m para recoger fruta
obiranje sadja cosecha f (ali recolección f) de frutas
trgovina s sadjem frutería f

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

Sichem, f indecl. Síhem, Síkem, glavno mesto palestinske Samarije (zdaj Tell Balāṭa južno od Nablusa): VULG.

Sontiātēs -um, m Sontiáti (Sonciáti), keltsko pleme v Akvitaniji južno od Garumne (zdaj mesto Sôs): C.

south¹ [sáuɵ]

1. samostalnik
jug, južna zemeljska polobla (poluta); južni del česa
poetično južni veter

to the south of južno od
due south proti jugu, ki gre (vozi) proti jugu
the South ameriško del ZDA južno od Pensilvanije in reke Ohio; južni predeli (kraji)
the Solid South ameriško južne države ZDA, ki dosledno glasujejo za demokratskega kandidata

2. pridevnik
južni; ki gleda na jug, ki prihaja z juga

the South Downs apnenčevi predeli grofije Sussexa in Hampshirea
the South Pole južni tečaj
(to the) south of Yugoslavia južno od Jugoslavije
the wind was south veter je pihal od juga

3. prislov
proti jugu, z juga

navtika south by west (east) jug na zapad (vzhod) (ena od 32 točk kompasa)

Stabiae -ārum, f Stábije, mesto v Kampaniji južno od Pompejev, ki ga je skupaj s Pompeji in Herkulaneom (Herkulanejem) l. 79 zasulo ob izbruhu Vezuva: O., Col., Plin., Plin. iun. Od tod adj. Stabiānus 3 stábijski, stabijánski: litus Sen. ph.; subst. Stabiānum -ī, n

1. Stabijsko (ozemlje), Stabijánsko: in Stabiano Plin.

2. (Marijev) podeželski dvorec (podeželsko posestvo) pri Stabijah: Ci. ep.

stârī -ā -ō gl. star: stari svat pri poroki druga priča; stari načini muz. stari modusi; Stari Slaveni, Stari Sloveni Stari Slovani; Stari svijet, Stari svet: Stari Vlah pokrajina južno od črte Užice-Cačak do črnog. in kosovske meje; Stari zavjet, Stari savez stara zaveza (knjiga), stari zavjet (obdobje); stari vijek, stari vek

Stēllātis (gen. -is) ager (-ī) ali campus (-ī), m Stelátsko polje, rodoviten okraj v Kampaniji južno od mesta Kales (Calēs): quasi vero paulum differat ager Campanus a Stellati Ci., his colonis … Stellatem campum dividi iubet Ci., in campum Stellatem descendit L., in campum Stellatem … Samnitium incursiones factae L., campum Stellatem … divisit … ad viginti milibus civium Suet., Stellatīsque docent campos Sil. Od tod adj. Stēllātīnus 3 stelátski, stelatínski: tribus L.