Franja

frákelj dram

izpiti ga frákelj to have a dram

fuōri

A) avv.

1. zunaj, ven:
o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
cenare fuori večerjati zunaj
stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
gente di fuori tujci
a Milano e fuori v Milanu in okolici
in Italia e fuori v Italiji in v tujini

3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
fuori! ven!
fuori i soldi! ven z denarjem!
fuori le prove! na dan z dokazi!

B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
abitare fuori città stanovati zunaj mesta
essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
recarsi fuori sede iti na teren
fuori di qui! ven!
vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
essere fuori della legge biti izven zakona
un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
lavorare fuori orario delati nadurno
essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
essere fuori di se biti iz sebe
essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
fuori uso neuporaben
prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
fuori corso ekon. neveljaven
esser fuori corso šol. biti absolvent

C) m
fuori, il di fuori zunanjost:
il di fuori di una cosa zunanjost nečesa

gober [gɔbe] verbe transitif požreti, pogoltniti; figuré vse verjeti

gober une huitre, un œuf pogoltniti ostrigo, izpiti jajce
il gobe tout ce qu'on lui dit vse verjame, kar mu rečeš
gober le morceau, la gober, gober l'appât iti na limanice, pustiti se ujeti
gober les mouches tratiti, zapravljati čas; pustiti si vse natvesti
gober un cambrioleur zasačiti, ujeti vlomilca
gober quelqu'un (familier) imeti simpatije za koga
celui-là, je ne le gobe pas ta mi ni pri srcu
se gober biti zelo domišljav

goutte [gut] féminin kaplja; sraga; (majhen) požirek; populaire požirek; šilce žganja; médecine protin, udnica, skrnina

goutte à goutte po kapljicah, polagoma
goutte sciatique išijas
une goutte de nekoliko, malce
goutte d'eau, de pluie, de sueur, de sang kaplja vode, dežja, znoja, krvi
une goutte d'eau dans la mer (figuré) kaplja vode v morju, nepomembna količina, ki ne more vplivati na rezultat
c'est la goutte d'eau qui fait déborder le vase (figuré) (le ena) kaplja vode (ki je preveč) povzroči poplavo
à grosses gouttes v debelih kapljah
jusqû'à la dernière goutte de sang (figuré) do zadnje kaplje krvi
il a la goutte au nez kaplja mu od nosa
boire la goutte (familier) izpiti šilce žganja
boire une goutte (populaire) piti vodo, figuré (morati) plačati
n'entendre goutte niti besede ne razumeti
n'y entendre, n'y voir goutte (figuré) nič ne razumeti, pojmiti
prendre ses gouttes (médecine) vzeti kapljice (zdravila)
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
suer à grosses gouttes kópati se v znoju
tomber à, en, par gouttes kapljati
il tombe des goutte-s kaplja
ne voir goutte prav nič ne videti
on n'y voit goutte ici prav nič se ne vidi tu
ne pas avoir une goutte de sang dans les veines biti brez energije, biti mevža(st)

grênek | grenák (grênka -o)

A) adj.

1. amaro:
grenek kot pelin amaro come l'assenzio

2. pren. amaro; triste, (neprijeten) spiacevole; (zbadljiv) mordace:
grenke solze lacrime amare
grenka resnica amara verità
grenek nasmeh sorriso amaro
grenek očitek rimprovero spiacevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izpiti grenko kupo do dna bere l'amaro calice fino alla feccia
pren. požreti grenko pilulo inghiottire la pillola
bot. grenka penuša cardamine (Cardamine amara)
min. grenka sol epsonite
grenek liker amaricante

B) grênki (-a -o) m, f, n
spiti požirek grenkega bere un sorso di amaro
pren. požreti marsikatero grenko sorbirsi rimproveri, appunti e sim.
imeti grenko v ustih avere l'amaro in bocca

gŕlo anatomija throat; (steklenice) neck; gorge, gullet

vnetje gŕla tonsillitis, quinsy
kronično vnetje gŕla arhaično clergyman's throat
gŕlo me boli I have a sore throat
imeti suho gŕlo (figurativno) to have a cobweb in one's throat
ozko gŕlo (figurativno, pogovorno) bottleneck
kričati, vpiti na vse gŕlo to shout (knjižno to cry, to cry out) at the top of one's voice, pogovorno to cry blue murder
nastaviti komu nož na gŕlo to put a knife to someone' throat
pognati po gŕlu (izpiti) to knock it back
glas mi je zastal v gŕlu I had a lump in my throat
besede so mi obtičale v gŕlu the words stuck in my throat
peti na vse gŕlo to sing at the top of one's voice
prerezati gŕlo komu to cut someone's throat
na vse gŕlo se smejati to roar with laughter
sit sem tega do gŕla I am sick and tired of that, I am bored to death (ali to tears) with that, I'm fed up to the back teeth with that, ZDA pogovorno it's coming out of my ears, it bores the pants off me
do gŕla sem vsega sit I've had a bellyful, žargon I'm absolutely cheesed off

Hefe, die, (-, -n) kvas; Pilz: kvasovka; pej. für Schicht: izvržek; den Kelch bis auf die Hefe leeren izpiti kelih/grenko čašo do dna

idoneità f sposobnost, pripravnost; primernost; usposobljenost:
esami d'idoneità preizkusni izpiti

inter-cipiō -ere -cēpī -ceptum (inter, capere)

1. na sredi pota ujeti, uloviti, zajeti, prestreči (prestrezati): Pl., Iust., Suet., Amm., pila intercepta remittere C., bracchium Cu. roko pri udarcu, litteras Darei Ci., epistulam Cu., commeatūs Hirt., L., magnum numerum iumentorum C. na poti prestreči, hostes in fuga Hirt., T., Dareum Cu., ipsum ab suis L. daleč od svojcev, aliquid sago, ne tellurem attingat Plin., naves C., classem Aur., complures hostium C., hostes laqueis Mel., columbae ab accipitre interceptae Varr.; pesn.: Rhoeteus hastam intercipit V. prestreže sulico = zadene ga sulica (ki je bila drugemu namenjena), venenum i. Ci. izpiti strup (ki je bil pripravljen za drugega).

2. iz srede proč vzeti, odvze(ma)ti: terga caput tangunt, colla intercepta videntur O.; metaf.
a) odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati), iztrgati, ugrabiti, upleniti: Plin., Suet., Aur., Amm., honos ad meum diem petitus ad … occasionem interceptus esse videtur Ci., agrum ab aliquo i. L., pecuniae e publico interceptae T. izmaknjen, poneverjen, interceptarum pecuniarum reus Suet.; z raznimi stranskimi pomeni: veneno interceptus T. (medtem) umrl zaradi zastrupitve, Myrrha intercepta neci O. za sedaj (začasno) oteta (rešena) smrti, te interceptum fortuna servavit Cu., solem, usum aurium i. Cu. odvzeti, gloriam Cu. prevzeti, izpred nosu vzeti, arca dives laudem intercipit Ph. si prisvaja, spem anni (Cererem) O. uničiti, alicui urbem O., urbs intercepta Ap. ki se je pogreznilo, spiritum Sen. rh. ne pustiti dihati, rex mortalitate interceptus Plin. iun., interceptus repentinā morte Iust., si me fata intercepissent Q., interceptus (ki ga je presenetila smrt) quoque magnum sibi vindicat locum Q., exitio i. Aur., viribus exesis intercipi Aur.
b) prekiniti, pretrgati, ustaviti, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), preprečiti (preprečevati), zaskočiti, zapreti (zapirati), zagraditi (zagrajevati), zaskočiti (zaskakovati): iter interceperat L., Cu., loca opportuna L., hostium ingressum praesidiis T., caelum intercipit umbra (Alpium) Sil., sermones medios Q.

izprázniti to empty; to vacate, to evacuate; to deplete; (čašo) to drink up; (črevo) to move (one's bowels); (poštni nabiralnik) to clear, ZDA to collect mail

izprázniti buteljko vina to empty (pogovorno to discuss) a bottle of wine
izprázniti (izpiti) do zadnje kaplje to drain dry, to drain to the dregs
izprázniti sod (vina) to rack (ali to draw) off wine
izprázniti stanovanje to vacate one's flat
izprázniti se to become empty (ali void); (službeno mesto) to become vacant; (stolica, fiziologija) to excrete, to relieve oneself, to move one's bowels, to have a motion, to defecate, evfemizem to answer the call of nature

jájce (-a) n

1. uovo:
leči, odlagati jajca fare le uova
ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
jesetrova jajca uova di storione, caviale
mravljinčja jajca uova delle formiche

2. uovo (di gallina):
izpiti jajce bere un uovo
nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
nositi, valiti jajca fare le uova
pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
(na) mehko kuhana jajca uova à la coque
trdo kuhana jajca uova sode
na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
žvrkljana jajca uova frullate
jajca v prahu uova in polvere

3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
jajca cianfrusaglie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
čajna, pitna jajca uova da bere
valilna jajca uova da covare
gastr. nadevana jajca uova farcite
poširana jajca uova in camicia
PREGOVORI:
boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche

Kanne, die, (-, -n) vrček, vrč, ročka; (Gießkanne) kangla, zalivalka, zalivača; (Teekanne) čajnik, (Kaffeekanne) kavnik; Technik Spinnerei: lonec; es gießt wie aus Kannen lije kot iz škafa; in die Kanne steigen na dušek izpiti (veliko alkohola); zu tief in die Kanne gucken pregloboko pogledati v kozarec

káplja a drop; bead; (goste tekočine) blob

káplja črnila (packa) a blob of ink
po kápljah by drops, drop by drop
nekaj deževnih kapelj a few drops of rain, a few raindrops
káplje rose dewdrops pl
znojne káplje beads pl of perspiration (ali of sweat)
to je káplja v morju (figurativno) it is a drop in the bucket (ali in the ocean)
rad imam kápljo konjaka v kavi I like just a dash of brandy in my coffee
do zadnje káplje krvi to the last drop of blood
izpiti do zadnje káplje to drink off at a draught, to drain to the dregs, to leave no heeltaps
izpil (popil) ga je kápljo preveč (figurativno) he has had a drop too much, pogovorno he's had one over the eight

kápljica droplet

dobra kápljica (figurativno) good wine
le kápljica v morju a mere drop in the bucket (ali in the ocean)
Hoffmannove kápljice spirit of ether
izpiti do zadnje kápljice to drink off at a draught, to toss off, to drain to the dregs, to leave no heeltaps
po kápljicah (po malem) in dribs and drabs

Kelch, der, (-/e/s, -e) kelih, kupa; Pflanzenkunde čaša; Niere: čašica; den Kelch bis auf die Neige leeren izpiti kelih/kupo do dna; mag dieser Kelch an mir vorübergehen figurativ naj gre ta kelih mimo mene

kelih [é] moški spol (-a …) der Kelch, das Kelchglas
mašni kelih [Meßkelch] Messkelch
rastlinstvo, botanika cvetni: Blumenkelch
figurativno izpiti kelih do dna den Kelch bis auf die Neige leeren
naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen

kélih coupe ženski spol (à vin, à champagne) ; (religija) calice moški spol

kelih trpljenja calice d'amertume
izpiti kelih do dna boire le calice jusqu'à la lie

kélih copa f ; rel cáliz m

izpiti kelih do dna apurar el cáliz hasta las heces

kozárec glass; cup; (velik) rummer, bumper, beaker; (za vodo) tumbler; (kupica) goblet, drinkingcup; (poln) brimmer

kozárec vode a glass of water
ostanek v kozárcu heeltap
žvenket kozárcev clink of glasses
en kozárec čez mero (figurativno) one over the top
izpiti, izprazniti kozárec do dna to drink (ali to drain) to the last drop
izpiti kozárec na dušek to drain at one gulp, to gulp down, to knock back
rad pogleda v kozárec (figurativno), rad ga ima kozárec he is fond of his glass
piti šampanjec s polnimi kozárci to drink champagne by the glassful
pregloboko pogledati v kozárec (figurativno) to have a glass too much, to take a sip too much, to be in one's cups
trčiti kozárec to touch glasses, to clink glasses (s kom with someone)

kup|a ženski spol (-e …) der Becher, Trinkbecher, (kelih) der Kelch; -becher (ledena Eisbecher)
izpiti kupo do dna den Kelch bis auf die Neige leeren