Franja

blokirati glagol
1. (zapreti prehod) ▸ eltorlaszol, blokád alá vesz, elzárPromet je obstal, zapuščeni tovornjaki in avtomobili so blokirali ceste, tramvaji niso vozili. ▸ A forgalom leállt, az elhagyott teherautók és gépkocsik eltorlaszolták az utakat, a villamos sem járt.

2. ponavadi v športnem kontekstu (ustaviti) ▸ kivéd, hárít, blokkolV tretjem nizu so se domači le zbrali, nekajkrat uspešno blokirali napade gostov, tako da je bil rezultat ves čas negotov. ▸ A harmadik menetben a hazaiak mégis összeszedték magukat, sikeresen elhárították a vendégek néhány támadását, az eredmény így végig bizonytalan volt.

3. (o napravah) ▸ leblokkolKolesa na spolzkem vozišču hitro blokirajo in trčenje je neizogibno. ▸ A csúszós úton a kerék hamar leblokkol, és az ütközés elkerülhetetlen.

4. (preprečiti izvedbo) ▸ megakadályozNobenega dvoma ni, da skuša opozicija blokirati vlado z referendumi! ▸ Az ellenzék kétségkívül népszavazásokkal próbálja blokkolni a kormányt.

5. medicina (preprečiti delovanje) ▸ blokkolV kar 80 odstotkih kapi krvni strdki blokirajo arterije v možganih. ▸ A vérrögök az agyi infarktusok 80 százalékában elzárják az agyi artériákat.

6. v finančnem kontekstu (onemogočiti uporabo) ▸ zárol, befagyaszt, blokkol, letiltIzgubljeno oz. ukradeno bančno kartico banka ob prijavi takoj blokira. ▸ A bank a bejelentést követően azonnal zárolja az elvesztett, illetve ellopott bankkártyát.

consigner [kɔ̃sinje] verbe transitif, commerce konsignirati; dati blago v komisijsko prodajo; dati v shranitev (npr prtljago); zapisati, zabeležiti; kaznovati s prepovedjo izhoda, z zaporom; prepovedati dostop

consigner une bouteille zaračunati steklenico, zahtevati zanjo kavcijo
consigner quelqu'un à la porte ne hoteti koga sprejeti
consigner au procès-verbal na zapisnik dati
consigner sur un registre vpisati v register
consigner des soldats, des élèves prepovedati izhod, zapreti vojake, učence (v vojašnici, v šoli)

corte moški spol rezilo, ostrina; zareza; razrezanje; priostrenje; sečnja; črtanje; odrezek; prerez

corte de agua prekinitev vode
dar corte ostriti, brusiti
dar un corte (fig) najti izhod

déconsigner [dekɔ̃sinje] verbe transitif, militaire ukiniti prepoved izhoda; dvigniti iz (kolodvorske) garderobe (une valise kovček); vrniti kavcijo (une bouteille za steklenico)

déconsigner des troupes dovoliti vojakom izhod (iz vojašnice)

dolin|a ženski spol (-e …) das Tal
hudourniška dolina der Tobel/ Dobel
globo zarezana dolina tiefer Taleinschnitt
kotanjasta dolina die Talmulde
Labotska dolina Lavanttal
meteorologija dolina nizkega zračnega pritiska der Talweg
solzna dolina das Jammertal, das Tränental
suha dolina das Trockental, die Talung
-tal (v obliki črke V Kerbtal, erozijska Erosionstal, gorska Bergtal, izoklinalna Isoklinaltal, koritasta Sohlental, Trogtal, prarečna Urstromtal, prečna Quertal, rečna [Flußtal] Flusstal, stranska Seitental, udorna Einbruchstal, visokogorska Hochtal, vzdolžna Längstal, zatrepna Sacktal)
z mnogimi dolinami zertalt
dno doline die Talsohle, der Talgrund
izhod doline die Talmündung
prebivalec doline der Talbewohner
vrsta doline der Taltyp
iz doline talaus
po dolini navzgor talauf, talaufwärts
po dolini navzdol talab, talabwärts
v dolini im Tal
v smer doline/v dolino talwärts, talseits
pogled v dolino z višine: der Talblick
spust/ vožnja v dolino die Talfahrt
čez hribe in doline über Berg und Tal
figurativno obljubljati hribe in doline goldene Berge versprechen

dopust moški spol (-a …) der Urlaub; za posebne namene: die Freistellung, die Beurlaubung; za nabiranje novih moči: der Erholungsurlaub; -urlaub (bolniški Genesungsurlaub, dodatni Zusatzurlaub, za izhod z ladje na kopno Landurlaub, zapornika Hafturlaub, družinski Familienurlaub, izredni Sonderurlaub, kratek Kurzurlaub, letni Jahresurlaub, minimalni Mindesturlaub, poletni Sommerurlaub, preostali Resturlaub, zimski Winterurlaub)
… dopusta Urlaubs-
(človek, ki nadomešča za čas dopusta die Urlaubsvertretung, dan der Urlaubstag, čas Urlaubstermin, konec Urlaubsende, nadomeščanje za čas dopusta die Urlaubsvertretung, podaljšanje Urlaubsverlängerung, pozdrav z dopusta der Urlaubsgruß, pravica do dopusta der Urlaubsanspruch, prekoračenje dopusta die Urlaubsüberschreitung, teden dopusta die Urlaubswoche, trajanje Urlaubsausmaß, začetek der Urlaubsbeginn)
določila o dopustih die Urlaubsregelung
čas dopusta/dopustov die Urlaubszeit
seznam dopustov die Urlaubsliste
začasna ukinitev dopustov die Urlaubssperre
dovolilnica za dopust der Urlaubsschein
porodniški dopust der Karenzurlaub, der Mutterschaftsurlaub, das Babyjahr
nadomestilo za čas porodniškega dopusta das Mutterschaftsgeld
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu die Mutterschutzvertretung
kolektivni dopust Betriebsferien množina, der Gemeinschaftsurlaub, Werkferien množina
biti na dopustu auf/in/im Urlaub sein, Urlaub haben
iti na dopust in Urlaub fahren
vrniti se z dopusta aus dem Urlaub zurückkommen
vzeti dopust Urlaub nehmen, za posebne namene: sich freistellen lassen
dobiti dopust freibekommen
dati komu dopust (jemandem) freigeben, (jemanden) freistellen, (jemanden) beurlauben
potreben dopusta urlaubsreif

dovolilnic|a ženski spol (-e …) der Erlaubnisschein, die Erlaubnis; za prehod meje: der Grenzschein; za prehod meje, blokad ipd.: der Passierschein
dovolilnica za prevoz mrliča der [Leichenpaß] Leichenpass
dovolilnica za ribolov der Fischereischein
dovolilnica za izhod die Ausgeherlaubnis
lovska dovolilnica der Jagderlaubnisschein
obmejna dovolilnica die Grenzübertrittskarte
ribiška dovolilnica die Angelkarte, der Angelschein
blago, uvoženo z dovolilnico die Erlaubnisscheinware

dovoljenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Erlaubnis; pridobljeno od uradov, oblasti: die Genehmigung, die Bewilligung; za objavo ipd.: die Freigabe, papir: der Freigabeschein; za opravljanje dejavnosti: die Konzession, die Zulassung, der Schein; -erlaubnis, -genehmigung, -bewilligung, -zulassung, -schein (za bivanje Aufenthaltsgenehmigung, za delo Arbeitsgenehmigung, za izhod Ausgeherlaubnis, za izbris Löschungsbewilligung, za izselitev Auswanderungserlaubnis, Ausreiseerlaubnis, za krčenje gozda Rodungsbewilligung, za obisk Besuchserlaubnis, Sprecherlaubnis, za parjenje Deckerlaubnis, za ponatis Nachdruckerlaubnis, za poroko Heiratserlaubnis, za priselitev Einwanderungserlaubnis, Zuzugsgenehmigung, za pristanek Landeerlaubnis, za sečnjo Fällungsbewilligunng, za start Startgenehmigung, Starterlaubnis za tisk Druckgenehmigung, Druckbewilligung, za točenje pijač Schankerlaubnis, za vknjižbo Eintragungsbewilligung, gradbeno Bauerlaubnis, Baugenehmigung, izvozno Ausfuhrgenehmigung, Exportgenehmigung, Ausfuhrbewilligung, pilotsko Flugschein, Pilotenschein, Luftfahrerschein, posebno Sondergenehmigung, Sondererlaubnis, prometno Kraftfahrzeugschein, Zulassungsschein, Zulassungsbrief, tiskovno Druckerlaubnis, tranzitno Durchfuhrerlaubnis, uvozno Einfuhrgenehmigung, Importerlaubnis, Importgenehmigung, vstopno Einreisegenehmigung)
vozniško dovoljenje Führerschein, Fahrerlaubnis, Fahrausweis, Führerausweis
dovoljenje za krošnjarjenje zgodovina das Hausierpatent
lovno dovoljenje der Jagdschein, der Jagdpaß, die Jagderlaubnis
obrtno dovoljenje die Gewerbeerlaubnis, die Gewerbezulassung, der Gewerbeschein, die Gewerbeberechtigung
dovoljenje za poučevanje die Lehrberechtigung
odločba o izdaji dovoljenja der Genehmigungsbescheid
izdati dovoljenje eine Genehmigung erteilen
prošnja za dovoljenje der Bewilligungsantrag
prositi za izdajo dovoljenja einen … -antrag stellen (za gradbeno dovoljenje einen Bauantrag stellen)
prošnja za izdajo dovoljenja za der -antrag (za gradnjo Bauantrag, za sečnjo : Fällungsantrag)
za X je potrebno dovoljenje X ist bewilligungspflichtig/zulassungspflichtig
brez dovoljenja nekam vstopiti ipd.: unbefugt
obveznost pridobitve dovoljenja die Genehmigungspflicht
odvzem vozniškega dovoljenja der Führerscheinentzug, začasni: die Führerscheinsicherstellung
postopek za izdajo dovoljenja das Genehmigungsverfahren
šport dati dovoljenje za štart den Start freigeben

emergency² [imə́:džənsi] pridevnik
zasilen

emergency brake zavora v sili
emergency call klic za nujno pomoč
emergency door (ali exit) izhod v sili
emergency landing prisilni pristanek (letala)
emergency ration železna rezerva, rezervni obrok

exitium -iī, n (exīre) „izhod“, „izid“, pren. poguba, pogibel, pogin, padec, propast, nesreča, uničenje, zator: Pl., Plin., Suet., Ap., (Scipio) natus ad exitium Carthaginis Ci., de huius urbis atque adeo orbis terrarum exitio cogitant Ci., qui quantum possent in salute alterius quam in exitio mallent ostendere Ci., exitium caeli terraeque Lucr., nullius exitium patitur natura Lucr., dignum moribus … suis exitium vitae invenit S., exitio est avidum mare nautis H., irae Thyesten exitio gravi stravere H., Laërtiaden, exitium tuae gentis H., exitium Troiae Achilles O., ad exitium dedi T.; v pl.: Val. Fl., omnibus exitiis perii Pl., metu crudelissimorum exitiorum carere non possumus Ci., haec (fames) … exitiis positura modum V.

glavn|i¹ (-a, -o) Haupt- (cilj das Hauptziel, dedič der Haupterbe, dobitek der Hauptgewinn, igralec der Hauptdarsteller, izhod der Hauptausgang, krivec der Hauptschuldige, krov das Hauptdeck, motor der Hauptmotor, naslov der Haupttitel, nosilec der Hauptträger, obrok die Hauptmahlzeit, odjemalec der Hauptabnehmer, oltar der Hauptaltar, opornik die Hauptstütze, pogoj die Hauptbedingung, pomen die Hauptbedeutung, portal das Hauptportal, posevek die Hauptfrucht, predmet das Hauptfach, priključek der [Hauptanschluß] Hauptanschluss, slop die Hauptstütze, sodnik der Hauptschiedsrichter, Oberschiedsrichter; stan das Hauptquartier, telefonski aparat der [Hauptanschlußapparat] Hauptanschlussapparat, trg der Hauptplatz, vhod der Haupteingang, vod die Hauptleitung, zidec/napušč das Hauptgesims, apsida die Hauptapsis, napaka der Hauptfehler, poteza der Hauptzug, cesta die Hauptstraße, črpalka die Hauptpumpe, figura die Hauptfigur, igralka die Hauptdarstellerin, knjiga das Hauptbuch, korenina die Hauptwurzel, krivec der/die Hauptschuldige, gradbeništvo, arhitektura ladja das Hauptschiff, naloga die Hauptaufgabe, pravo obravnava die Hauptverhandlung, pošta das Hauptpostamt, priča der Hauptzeuge, proga die Hauptlinie, Hauptstrecke, Hauptbahn, prometnica die Hauptverkehrsader, ročica die Hauptverteilerleitung, sestavina der Hauptbestandteil, težava die Hauptschwierigkeit, pravo točka obtožnice der Hauptanklagepunkt, ulica die Hauptstraße, vloga die Hauptrolle, zahteva die Hauptforderung, stikalo der Hauptschalter)

gretola f

1. paličica (pri kletki)

2. pren. toskansko pretveza, izgovor:
trovare la gretola najti izhod

Iānus -ī, m (iānua)

I. Ján, staroitalski bog sončnega ali letnega teka, dnevnega in letnega ter vsakega začetka; zato mu je bil posvečen začetek dneva in leta ter vsak vhod in izhod: Iani mensis O. Janov (= Janu posvečen) mesec, januar, prosinec. Kot bogu začetka so mu pri slovesnih daritvah prvemu darovali; častili so ga tudi s priimkom Matutinus pater (prim. H. Sat. 2, 6, 20). Po bajki je bil v davnih časih kralj v Laciju s sedežem na Janikulu. Upodabljali so ga z žezlom v desnici in ključem v levici ter dvojnim zraslim, naprej in nazaj gledajočim obrazom; sprva je bil eden mladosten, golobrad, drugi prileten, bradat, pozneje oba bradata; s tem znamenjem so menda označevali dan in noč ali sonce in luno, menda tudi prihodnost in preteklost: Ianus anceps, biceps, bifrons O. — Od tod adj.

1. Iānālis -e, Janov = od Jana dobljen, — prejet: virga O.

2. Iānuālis -e, Janov: porta Varr.; subst. Iānual -ālis, n (sc. libum) Janu darovana pogača: P. F. (prim. O. Fast. 1, 127).

3. Iānuārius 3 Janov = Janu posvečen: mense Ianuario, in mensem Ianuarium Ci., tudi samo Iānuārius -iī, m mesec januar, prosinec: C. Ianuario … provinciam non habebit Ci.; od tod zopet adj. Iānuārius 3 januarjev, prosinčev: Calendae Ianuariae Ci., Idus Ian. Ci., C., Nonae Ian. Col. —

II. meton.

1. Iānus ali iānus obokan prehod (iz ulice v ulico), krit (obokan) prehod, vratni obok, pot skozi vrata: principem in sacrificando Ianum esse voluerunt, quod ab eundo nomen est ductum, ex quo transitiones perviae „iani“ nominantur Ci., ianos tres faciendos locavit L., dextro Iano portae Carmentalis profecti (Fabii) L., cum tot sint iani, cur stas sacratus in uno? O., Ianos arcusque … tantos ac tot extruxit, ut … Suet.; poseb.
a) ianus (Ianus), imenovan geminus Varr., Suet. ali ianus (Ianus) Quirīni, — Quirīnus dvojni obokan prehod (z odprtinama, obrnjenima proti vzhodu in zahodu) Jana Kvirina; zgradil ga je baje Numa Pompilij ob Argiletu (med Suburo in rimskim Forumom). Skozi ta prehod je od starodavnih časov dalje korakala vojska na vojno. Ker ga je krasil Janov kip, so ga imeli za svetišče, ki je bilo v času vojne odprto, v miru pa zaprto; Avgust ga je trikrat zaprl: l. 29, 25 in (morda) 10: (Numa) Ianum ad infimum Argiletum indicem pacis bellique fecit, apertus ut in armis esse civitatem, clausus pacatos circa omnes populos significaret L., vacuum duellis Ianum Quirini clausit H. (prim. H. Epist. 2, 1, 255), Ianum Quirinum … terra marique pace parta ter clusit Suet., (Nero) Ianum geminum clausit, tam nullo quam residuo bello Suet.
b) Ianus (ianus) summus, medius, imus zgornji, srednji, spodnji Janov obok, trije kriti prehodi —, tri veže tržnice na rimskem Forumu, glavni prostor trgovskega prometa; pod srednjim obokom so sedeli menjalci (bankirji), pod zgornjim in spodnjim razni trgovci, poseb. knjigarnarji: a quibusdam optumis viris ad Ianum medium sedentibus Ci., Ianus medius in L. Antoni clientela est? Quis umquam in illo Iano inventus est, qui L. Antonio mille nummum ferret expensum? Ci., omnis res mea Ianum ad medium fracta est H. je šlo pri menjalcih po zlu, haec Ianus summus ab imo prodocet H. = vse, kar se bavi s trgovino, qui Puteal Ianumque (denarnih poslov) timet celeresque Kalendas O.

2. pesn. Iānus
a) = mesec januar, prosinec: Ianus habet finem O.
b) = leto: venturi Iani Aus.

iskáti to look for, to search for; to seek, to try to find

iščem besedo v slovarju I am looking a word up (ali looking up a word) in the dictionary
iščem izhod I am looking for a (ali the) way out
povsod sem iskal pomoč arhaično I have sought help on every hand, pogovorno I've tried everywhere
rastline vedno iščejo sonce plants always turn towards the sun
moja žena išče pomočnico my wife is on the lookout for a servant
trgovec išče sposobnega pomočnika shopkeeper seeks capable assistant (ZDA clerk)
iskáti vodo, rudo z bajalico to dowse, to search for water with a divining rod
saj je iskal to (hotel tako)! he was asking for it!
tu nimaš kaj iskáti! you have no business here!
vsepovsod iskáti to search high and low (for something); (v oglasih)
iščem, iščemo, išče se... wanted...

iskáti (íščem)

A) imperf. ➞ poiskati

1. cercare:
kdor išče, najde chi cerca trova
če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
iskati delo cercare lavoro
iskati stanovanje cercare alloggio
iskati gobe cercare funghi
iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
iskati v slovarju cercare nel dizionario

3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
iskati koristi cercare il proprio tornaconto
sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso

kopn|o [ô] srednji spol (-ega …) das Land, geografija das Festland; (kopnina) die Landmasse
ozek pas kopnega der Landstreifen
potegniti na kopno an Land ziehen, anlanden
geografija nastajanje kopnega die Auflandung
daleč od kopnega landfern
proti kopnemu landwärts, auflandig
v bližini kopnega in Landnähe
po kopnem auf dem Landweg
potovanje po kopnem die Landreise
pomorstvo izhod na kopno der Landurlaub, der Landgang

Land¹, das, (-s, ohne Plural),

1. (Festland) kopno, suha zemlja; an Land gehen, schwemmen usw. na kopno/obalo; [Schiffahrt] Schifffahrt Land unter obala je pod vodo; Land in Sicht! vidim kopno!; zu Wasser und zu Lande po vodi in po suhem; über Land und Meer po suhem in po morju; figurativ an Land ziehen zagotoviti si; figurativ , (wieder) Land sehen videti možen izhod

2. (Grundstück, Gelände) zemljišče; trockengelegtes, überschwemmtes, kultiviertes: zemlja

3. (ländliches Gebiet) podeželje, dežela; auf dem Lande na deželi, na podeželju; in Stadt und Land v mestu in na deželi/vasi; Unschuld vom Lande nedolžnost z dežele

luknj|a¹ ženski spol (-e …) das Loch
astronomija črna luknja schwarzes Loch
luknja v ledu die Wuhne
(mesto, kjer kaj pušča) das Loch, die Leckage, das Leck; (izhod) das Schlupfloch; -loch (izvrtana Bohrloch, mišja Mäuseloch, ozonska Ozonloch)
poln lukenj löcherig (tudi figurativno)
tehnika vrtanje lukenj die Lochung
… z luknjami Loch-
(vložek der Locheinsatz, zidak der Lochziegel)
luknje od moljev der Mottenfraß
narediti luknje v (molji) Löcher fressen in
dobiti luknjo (začeti puščati) leck werden
imeti luknjo ein Loch haben, leck sein
narediti luknjo ein Loch in (etwas) reißen, s škarjami, nožem: ein Loch schnippeln in, s streljanjem ein Loch schießen in
figurativno narediti luknjo v denarnico (stati veliko denarja) ein Loch in den Geldbeutel reißen
figurativno zalesti se v svojo luknjo sich in seinem Loch verkriechen
zamašiti luknjo ein Loch stopfen

móžen (-žna -o) adj. (mogoč) possibile, eventuale, virtuale:
on je možen zmagovalec è lui il virtuale vincitore
publ. možen izhod, možen razvoj dogodkov scenario
možna razlika tolleranza

nȕžda ž (rus.)
1. sila, stiska, potreba: u slučaju -e če je sila; nužda zakon mijenja; izlaz za -u zasilni izhod; pomagati koga u -i pomagati komu v sili
2. nuja: nužda jasnog mišljenja
3. telesna potreba: mala, velika nužda; vršiti -u opravljati potrebo