Franja

Abfallgarn, das, preja iz odpadkov

abfeuern prožiti, sprožiti; eine Waffe: ustreliti iz, izstreliti

abgraben^* odkopati, odkopavati; Teich: spustiti vodo iz; jemandem das Wasser abgraben spodnašati, spodnesti (koga)

ablaze [əbléiz] prislov & povedkovnik pridevnik
v plamenih, goreč, žareč, blesteč
figurativno razburjen, ves iz sebe (with zaradi)

to set ablaze zanetiti, vžgati
to be ablaze with anger biti ves iz sebe od jeze

aboleō -ēre -ēvī -itum

1. uničiti (uničevati), pokonč(ev)ati, razdejati: opus O., nefandi viri monumenta V., deûm ades vetustate aut igni abolitae T., Poppaeae corpus non igni abolitum T., aboleri flammis Cod. Th.; abs.: aboleri Plin. = umreti; pesn.: viscera undis abolere V. z vodo splakovati.

2. pren.
a) iztrebiti (iztrebljati), (iz)brisati iz spomina, izročiti pozabi, odstraniti (odstranjevati), odvze(ma)ti: dedecus armis V., Sychaeum V., certamina T. poravnati, zadušiti, alicui magistratum L. odvzeti.
b) odpraviti (odpravljati), ukiniti, zatreti (zatirati), ovreči, ne priznavati, razveljaviti (razveljavljati): ritūs, sacrificandi disciplinam L., legem Q., accusationem Plin. iun., abolitos paulatim patrios mores funditus everti T. polagoma opuščene; pt. pf. neutr. pl. subst.: abolita ... retinere Q.

abònosov, ȁbonosov -a -o iz ebenovine: -o pokućstvo

abpressen stisniti, stiskati, iztisniti iz/v, potisniti iz/v; figurativ Angst [preßt] presst jemandem etwas ab strah mu stiska (srce ipd.)

abrivent [-vɑ̃] masculin zavetje pred vetrom; zaščitna streha; (vrtnarstvo) iz slame spletena preproga

abschießen^*

1. ein [Geschoß] Geschoss: izstreliti, eine [Schußwaffe] Schusswaffe: ustreliti iz, (wegschießen) odstreliti, ustreliti, ein Flugzeug: sestreliti, einen Panzer: uničiti;

2. (weglaufen) oddrveti; beim Weben: lučati

3. (verbleichen) zbledeti, obledeti; den Vogel abschießen biti višek, biti že preveč - (das schießt den Vogel ab to je že preveč)

abschmeißen^* odvreči; ein Pferd den Reiter: vreči iz sedla

Abschuß, Abschuss, der, (Abschusses, Abschüsse) eines [Geschoßes] Geschosses, einer Rakete: izstrelitev; einer Feuerwaffe: strel iz, izstrelitev; eines Flugzeugs: sestrelitev, eines Panzers: uničenje; von Wild: odstrel

abservieren izprazniti mizo; jemanden figurativ odpustiti iz službe, (kaltstellen) postaviti na hladno

abspringen^* skočiti iz/z; beim Turnen: odriniti se, vom Gerät: seskočiti; (zurückprallen) odskočiti, odbiti se; (sich ablösen) Farbe, Putz: odpadati, odpasti; figurativ umakniti se, odskočiti

abtanken izprazniti (kaj) iz tanka, rezervoarja

abtropfen odtekati, kapljati iz, odcejati se; abtropfen lassen odcediti, pustiti odteči

abundō -āre -āvī

1. valovito se izli(va)ti, razli(va)ti, stopiti (stopati) čez bregove: Lucr., Plin., quando aqua Albana abundasset L., abundabat fluidus liquor V.; z abl. = kipeti, prekipevati od česa, pluti, valoviti s čim, prepoln biti česa: umore novo mare, flumina, fontes semper abundare Lucr., aestivā Nilus abundet aquā Tib.; o krajih: cruore scaena abundavit Suet.; redkeje o tekočini sami = odteči (odtekati): ut ex his potius plagis humor defluat, quam ex insitione ipsa abundet Col., quae (aqua) ex lacu abundavit, eam nos caducam vocamus Front., si parum sanguinis abundaverit (ex renibus) P. Veg.; pren.: ripis superat mi atque abundat pectus laetitiā meum Pl. srce mi kipi od radosti, vestis in sinus flaccidos abundans Ap.

2. pren.
a) imeti veliko (mnogo) česa, bogat biti česa, na pretek, v obilju imeti česa (naspr. egere, indigere, defici aliqua re); z abl.: Q., Plin. iun., divitiis Ter., Fl., rebus omnibus Ci., (villa) abundat porco, haedo, agno, gallinā, lacte, caseo, melle Ci., ab. apibus V., equitatu C., omni genere copiarum N., caligine O., Copiā rerum Cu.; z abl. abstr. pojmov: amore Ter. presrečen biti v ljubezni, fortunis Acc. ap. Non., fortunā Q., honoribus, consilio, praeceptis philosophiae Ci., barbarie abundat amor O., ab. multitudine Cu. v številu prekašati, venere Plin., numero testium Q., pluribus virtutibus, dulcibus vitiis Plin. iun.; z gen.: quarum abundemus rerum Luc. ap. Non.; occ. (abs.) v izobilju živeti, vsega dovolj (napretek) imeti, bogat biti, srečen biti: sive deest naturae quidpiam sive abundat atque affluit Ci., istum impune eludentem circumfluere atque abundare Ci., Caietam, si quando abundare (polne žepe imeti) coepero, ornabo Ci. ep., egentes abundant Ci., in illis magis abundabit (orator) Q. bo imel več sreče.
b) na pretek, več ko zadosti biti česa, obilovati: Plin. velut abundarent omnia L., quod ex eius populis abundabat L. je bilo nadštevilno; od tod (pozno) preveč biti, odveč biti: Icti.; o zlogih v verzih in govoru: syllaba abundat Don., Prisc. je odveč, je hiperkatalektičen; pesn.: de terris abundant herbarum genera Lucr. obilno klijejo, bohotno poganjajo, ne desis operae neve immoderatus abundes (sc. operā) H. da ne presežeš mere. — Od tod adj. pt. pr. abundāns -antis, adv. abundanter

1. prestopajoč bregove, izlivajoč svoje valove, razlivajoč se, prepoln: flumen abundans Lucr., si amnis abundans exit V., fluvius abundantior aestate Plin. abundantissimus amnis Ci., podobno: menses abundantes Plin. prehude mesečne čišče.

2. pren.
a) obilujoč s čim, (pre)bogat česa; z abl.: locumque delegit ... fontibus abundantem Ci. vodnat, ager abundans omni copia rerum L., ex humidis et abundantibus (sc. humore locis) excitat humorem Vitr., terra abundans frumento et pecoribus Cu., vir abundans bellicis laudibus Ci., abundans ingenio Ci., abundantior consilio Ci., rerum copiā abundantissimus Ci.; z gen.: erat copiosa (via) omniumque reum abundans N., lactis abundans V.; occ. (abs.) = v izobilju živeč, bogat: non illa quidem (supellex) luxuriosi hominis, sed tamen abundantis Ci., haec utrum abundantis an egentis signa sunt? Ci.
b) obilen, preobilen, čezmeren, prekomeren, nadštevilen: non adesā iam, sed abundanti, pecuniā Ci., abundante multitudine freti Cl. zanašajoč se na preobilnost množice = na svojo premoč, abundantes voluptates L., abundantior materia (dar duha, duševna zmožnost) Q., abundantissima cena, abundantissimum epulum Suet., abundanter fructum ferre Plin., abundantius occurrere Ci., abundantissime cenam praebere Suet.; poseb. (o govoru in govorniku) bujen, obširen, v slabem pomenu preobložen, gostobeseden, mnogobeseden: non erat abundans, non inops tamen ... oratio Ci., abundans super necessitatem oratio Q., neque Attice pressi neque Asiane sunt abundantes Q., abundanter dicere, loqui Ci. obširno, izrazito. Subst. neutr. le v zvezi ex abundanti iz preobilja: velut ex apleno et abundanti perditis (tempus) Sen. ph. čas tratite, kakor da bi ga imeli v izobilju in na pretek, cumulus ex ab. Q.; od tod = po nepotrebnem, povrhu še: Icti., addit ex ab. Q.

abwerfen^* (zu Boden werfen) odvreči, odmetavati, ein Pferd den Reiter: vreči iz sedla, ein Hindernis: podreti, (abschütteln) Ketten usw.: otresti se (česa); ein Torpedo: izstreliti; (erbringen) Gewinn: prinašati, donašati

Abȳdus -ī, f (Ἄβῡδος) Abid,

1. mesto na azijski obali Helesponta nasproti Sesta, sloveče po ostrižiščih in po junaški obrambi proti mak. kralju Filipu II., prizorišče mita o Heri in Leandru: Corn., L., O., Mel., Val. Fl. — Soobl. Abȳdum -ī, n: V., Plin. — Od tod adj. Abȳdēnus 3 (Ἀβυδηνός) abidski, iz Abida: aquae( = Hellespontus) O., urbs ( = Abydus) O.; subst. Abȳdēnus -ī, m Abidec (= Leander): O.; pl. Abȳdēnī -ōrum, m Abidci, preb. Abida: L.

2. mesto v zgornjem Egiptu: Plin., Amm.

abziehen^*

1. (entfernen) potegniti dol, vzeti z, sneti, Technik odvleči, potegniti stran; Farbe: odbarvati, vzeti barvo, den Glanz: zmanjšati lesk, die Truppen: umakniti, Schlacke: odstraniti, odstranjevati; den Hut abziehen odkriti se; Wein: pretočiti, pretakati, odtočiti, aus dem [Faß] Fass: odtočiti, iztočiti; die Bohnen: odstraniti nitke; den Schlüssel: potegniti (ključ) iz ključavnice

2. (abrechnen) Mathematik odšteti, odštevati, vom Gehalt: odtegniti, odbiti

3. (glätten) brusiti, zbrusiti

4. (übertragen) ein Abziehbild: prenesti, ein Bild: kopirati, (drucken) odtisniti, Fingerabdrücke, Spuren: sneti, snemati

5. ein Tier: odreti

6. eine Sauce: zgostiti

7. eine Party, Schau, Veranstaltung: uprizoriti

8. (ableiten) Begriffe ... aus: izvajati iz

9. intransitiv oditi, odkorakati; Zugvögel: odleteti; Faden: odvijati se, Gewitter: umikati se, Rauch, Gase: odvajati se, Luft: odtekati; Zieh ab! Izgini!

Acanthus -ī, f (gr. Ἄκανθος) Akant, obmorsko mesto na vzhodnem rtu polotoka Halkidike: L., Mel., Plin. Od tod adj. Acanthius 3 akantski, iz Akanta: sal Plin.