Franja

Zadetki iskanja

  • per-horrēscō -ere -horruī (per in horrēscere) „čisto (zelo, močno) se naježiti (namrščiti)“

    1. intr. (s)tresti se, zdrzniti (zdrzovati) se, trzniti (trzati), prestrašiti se, vztrepeta(va)ti, čisto zgroziti se, groza navda(ja)ti koga, vzdrhte(va)ti, zadrhte(va)ti, vzburka(va)ti se, posta(ja)ti razburkan (o morju): clamore perhorruit Aetne O., totus perhorruit orbis O., latum perhorruit aequor O., cum ego ipse in commemoratione eorum non solum animo commovear, verum etiam corpore perhorrescam? Ci.

    2. trans. zelo (močno) se prestrašiti (ustrašiti) česa, zelo (močno) se zdrzniti ob čem, zgroziti (zgražati) se zaradi česa, ob čem, nad čim: tribunum plebis, tantam religionem Ci., lamentationem matrum familias, tum fugam virginum atque puerorum ac vexationem virginum Vestalium perhorresco Ci., Bosporum H., cum perhorruerit casūs … nostros O. (gl. perhorreō); z inf.: iure perhorrui late conspicuum tollere verticem H., unus enim tribunus eam poenam novem collegis inferre ausus est, quam novem tribuni ab uno collega exigere perhorruissent Val. Max.
  • Todesgrauen, das, smrtna groza
  • bête1 [bɛt] féminin žival

    bêtes à cornes, de somme, de trait rogata, tovorna, vlečna žival
    bête à bon Dieu (pika)polonica
    la bête humaine človek zver
    une méchante bête (figuré) zloben človek
    c'est une bonne, une brave bête to je dobričina
    bêtes d'abattoir klavna živina
    bêtes féroces, sauvages zveri
    bêtes ovines ovce
    grosse bête, grande bête! bedaček! tepček!
    bêtes à poil prašiči in ovce
    bêtes fauves jelenjad
    chercher la petite bête biti skrajno natančen, truditi se, da bi našli kakšno napako, nepravilnost; vse kritizirati
    faire la bête delati se nevednega, sprenevedati se, govoriti neumnosti
    il est ma bête noire groza me je pred njim, antipatičen mi je, trn v očesu, ne morem ga trpeti
    regarder quelqu'un comme une bête curieuse gledati koga z velikim začudenjem
    reprendre du poil de la bête (figuré) zopet pogum dobiti; postati spet samozavesten
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • carne ženski spol meso; mesna jed; meso pri sadju; koža (barva)

    carne adobada nasoljeno meso
    carne ahumada prekajeno meso
    carne asada pečeno meso, pečenka
    carne de caballo konjsko meso
    carne de cañón topovska hrana
    carne congelada zmrznjeno meso
    carne de conserva konzervirano meso
    carne estofada praženo meso
    carne de gallina kuretina; kurja polt, groza
    carne helada zmrznjeno meso
    carne sin hueso meso brez kosti; sinekura, mastna služba
    carne en lata meso v konzervah
    carne de membrillo kutinovo meso
    carne magra pusto meso
    carne de pelo meso zajcev itd. (vseh živali, ki se prodajajo s kožo)
    carne de pluma meso perutnine
    carne de puerco svinjina
    carne salvajina divjačina
    carne seca suho meso
    carne tierna mehko meso
    carne de vaca govedina
    color carne barve mesa (npr. nogavice)
    conserva de carne mesna konserva
    mosca de carne zapljunkarica (muha)
    hacer carne pobiti, ubiti (zveri); raniti
    poner toda la carne en el asador vse na eno karto staviti
    salirle a uno carne de gallina prestrašiti se, kurjo polt dobiti
    ser uña y carne biti ena duša in eno telo
    no ser carne ni pescado ne biti ne ptič ne miš
    tener carne de perro imeti železno naravo
    tomar carne utelesiti se
    en carne y hueso pravcati, prav sam, živ
    carnes blancas belo meso
    carnes negras meso črne divjačine
    en (vivas) carnes gol, nag
    echar (poner, criar, tomar) carnes zrediti se
    abrir las carnes a azotes pretepsti
    estar en carnes biti rejen, biti debel
    perder carnes shujšati
    tener buenas carnes biti dobro rejen in svežega videza
    me tiemblan las carnes ves se tresem
  • envahir [ɑ̃vair] verbe transitif napasti, vpasti, navaliti, vdreti (quelque chose v kaj); s silo okupirati; popasti; preplaviti; prerasti; razširiti se; popolnoma napolniti (prostor); prekriti; figuré poseči (quelque chose v kaj), polastiti se (quelque chose česa), vmešati se (quelque chose v kaj)

    les ennemis ont envahi notre pays sovražniki so vdrli v našo deželo in jo s silo okupirali
    la terreur envahit les habitants groza je popadla prebivalce
    les produits étrangers envahissent le marché tuji proizvodi preplavljajo tržišče
  • facinus -oris, n (facere)

    1. (dobro ali hudo) dejanje, — delo: sancitur, ut, quod semper malum facinus fecerit, eius ad populum quaestio pertineat Ci., pessimum f. Ci.; od tod: improbum, non ferendum f. Ci., f. nefarium C. in vzklik f. indignum! Ci. ep. ali o indignum f.! in o f. indignum! Pl., Ter., Q. = sramota! o groza!; redko v zvezi z adj., ki izražajo (po)hvalo: egregium atque mirabile f. duorum Carthaginiensium S., f. pulcherrimum Ci., rectissimum Ci., praeclarum N., S.

    2. occ. zlobno dejanje, sramotno dejanje, zločin(stvo), hudodelstvo: quod facinus a manibus tuis umquam afuit? Ci., inauditum facinus ipsius voce convinci volo Ci., non omne facinus in omni vita nascitur Ci., eorum facinorum damnati Ci., facinus est vinciri civem Romanum, scelus verberari Ci., f. facere, committere, obire Ci., f. in se admittere C. ali patrare S.

    3. meton.
    a) sredstvo (orodje) zločina: facinus excussit ab ore O. = čašo strupa.
    b) zločinec, hudodelec: Ap., omnium facinorum circum se stipatorum catervae S.

    4. metaf.
    a) konkr. izdelek: f. luculentum Pl. = prekrasen izdelek.
    b) abstr. težavno delo, opravek, posel, stvar, reč, zadeva: amicum castigare ob meritam noxam immoenest facinus Pl. težavno delo, nehvaležen posel, quod f. video? Pl. prikaz, humanum f. factumst Pl. tako je s človekom.
  • frémir [fremir] verbe intransitif šumeti, hrumeti; kipeti, vreti (voda), lahno se premikati; figuré tresti se, trepetati, drhteti (de od)

    frémir de tous ses membres tresti se po vsem telesu
    frémir de peur, d'impatience, de colère tresti se od strahu, nestrpnosti, jeze
    je frémis groza me obhaja
  • frissonner [-sɔne] verbe intransitif (s)tresti se, (za)drgetati, drhteti

    je frissonne mraz me spreletava po hrbtu, figuré groza meje
  • grauen2 mir graut vor groza me je (česa/koga); sich grauen vor bati se (koga/česa)
  • grausen občutiti grozo (es graust X vor X občuti grozo pred/zaradi), sich vor... grausen koga je groza pred; gabiti se(komu)
  • gruseln jemanden gruselt es vor (koga) je groza česa; sich gruseln vor : ich... groza me je (česa), (kaj) mi zbuja srh
  • gȕsnuti -nēm (se) zgoščevati (se): jeza gusne krv groza zgoščuje kri; mrak se sve više gusnuo
  • hiems (redkeje hiemps), hiemis, f (gr. χεῖμα zima, χειμών zimski vihar, χιών sneg, lat. hībernus [iz *heimrinos], bīmus, trīmus, quadrīmus [iz *bi-himus, tri-himus, quadri-himus])

    1. deževno —, viharno vreme, nevihta, vihar, neurje, dež: Acc. fr., Val. Fl., Stat., Cl., hiemis magnitudo Ci., vis frigorum hiemumque Ci., gubernator … , qui navem ex hieme marique scopuloso servat N., dum pelago desaevit hiems V., intonata h. H. vihar z grmenjem, saevit h. O., quos hiems mersit aquis O., aspera crescit hiems … et bella gerunt venti O.; pesn. metaf. vihar = sila, (pre)moč: ignea (Vesevi) hiemps Val. Fl., flammea dīri montis (Vesuvii) hiems Stat., ferrea h. Stat. sila orožja = vojna.

    2. meton. deževni čas in od tod (ker v Italiji in Grčiji pozimi najraje dežuje) zima, zimski čas (naspr. aestas): Ca., Col., Plin. idr. hieme navigare ali mare transire Ci., Arabes hieme et aestate peragrantes Ci., peragravi durissima hieme valles Agrigentinorum Ci., his locis … maturae sunt hiemes C., quamdiu hiems fuit N., hiemem et aestatem iuxta pati S., atra h. V., solvitur acris hiems H.; ἕν διὰ δυοῖν: pallor hiemsque (= pallor hiemalis) O.

    3. pooseb. Hiems Zima = boginja zime: mactavit … nigram Hiemi pecudem V., stabat Autumnus et glacialis Hiemps O.

    4. sinekdoha leto: sextam peregit hiemem Mart.; v pl.: seu plures hiemes seu tribuit Iuppiter ultimam H., post certas hiemes uret Achaicus ignis Iliacas domos H.

    5. meton. zima = mraz, zmrzal: letalis h. O. smrtna groza, tu spectas hiemem succincti amici Mart.; pren.: h. amoris mutati O. ohladitev ljubezni.
  • ledén (-a -o) adj.

    1. di ghiaccio, glaciale; ghiacciato:
    ledene plošče banchi di ghiaccio
    ledena gora iceberg, montagna di ghiaccio
    vrh ledene gore la punta dell'iceberg
    ledena cesta strada ghiacciata
    leden veter vento gelido

    2. pren. di ghiaccio, gelido; polare:
    ledena burja vento polare
    geogr. Severno Ledeno morje Mare Polare Artico

    3. pren. di ghiaccio, glaciale:
    ledeni obraz volto di ghiaccio
    ledeno srce cuore di ghiaccio

    4. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) terribile, atroce:
    leden obup, strah disperazione, spavento terribile
    ledena groza terrore atroce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. ledena bomba bomba di gelato
    geol. ledena doba epoca glaciale
    ledena jama grotta ghiacciata
    ledena sveča ghiacciolo
    ledeni možje, svetniki gelo di maggio
    šport. ledeni stadion palazzetto del ghiaccio
    alp. ledena gmota seracco
    ledena pijača ghiacciata, granita
    ledena skorja calabrosa
    gastr. ledeni mering spumone
    geogr. ledeni nanos pack
  • moj [ó] (môj|a, -e) mein, meine, mein; samostalniško Meiner, Meine, Meines, der/die/das Meine, der/die / das Meinige; svojci: die Meinigen množina
    biti moj mir gehören (das gehört mir)
    moja malenkost meine Wenigkeit
    moje vse mein ein und alles
    vse, kar je v moji moči mein Mögliches
    to ni v moji moči das steht nicht in meiner Gewalt/Macht
    delo mojih rok das Werk meiner Hände
    | ➞ → žalost, groza, mnenje, oči itd.
  • obhájati (praznik) oélébrer, fêter ; (obred) donner la communion

    groza me obhaja l'horreur ženski spol me prend (ali saisit)
  • obhájati (-am) | obhodíti (-hódim)

    A) imperf., perf.

    1. girare intorno

    2. pren. eludere, non rispettare

    3. festeggiare:
    obhajati rojstni dan festeggiare il compleanno

    4. rel. impartire la comunione, comunicare:
    obhajati mašo abs. sacrificare

    5.
    obhaja me strah, groza ho, provo paura, terrore
    obhajajo me čudne misli, slutnje mi vengono in mente strani pensieri, brutti presentimenti

    B) obhájati se (-am se) imperf. refl. rel. comunicarsi, ricevere la comunione
  • obhájatí (praznik) observar, guardar ; rel dar la comunión ; (groza) asaltar, sobrecoger

    groza me obhaja me estremezco de horror (če vidim ... al ver...)
  • obíti1 (obidem) dar una vuelta alrededor de; rodear; dar (hacer) un rodeo ; (sovražnika) cercar

    obiti zakon eludir la ley
    obiti straže hacer la ronda
    groza me obide me estremezco de horror
    strah me je obšel me entró miedo