Franja

ripugnante agg. zoprn, gnusen, odvraten

rivoltante agg. zoprn, odvraten, gnusen

rotten [rɔtn] pridevnik (rottenly prislov)
gnil, črviv, trohnel, razpadel; onemogel, izčrpan (od starosti ali uporabe)
pogovorno grd (o vremenu)
figurativno pokvarjen, ničvreden, podel, hudoben
sleng beden, odvraten, gnusen

a rotten business umazan posel (zadeva)
rotten egg gnilo jajce
rotten luck grda (vražja) smola
a rotten play strašansko slaba gledališka igra
Rotten Row jahalna pot v Hydeparku
rotten to the core do stržena gnil, figurativno skoz in skoz pokvarjen
a rotten trick surovo, objestno dejanje
rotten weather zelo grdo vreme
to get rotten zgniti; pokvariti se
something is rotten in the state of Denmark nekaj je gnilega v državi Danski

scârbós -oásă (-óşi, -oáse) adj. gnusen, odvraten, ostuden

scareggioso agg. toskansko gnusen, odvraten

scellerato

A) agg.

1. zločinski, hudodelski

2. podel, gnusen

B) m (f -ta)

1. hudodelec, hudodelka; zločinec, zločinka; kriminalec, kriminalka

2. podlež

schändlich sramoten; Verleumdung, Wetter, Lüge: gnusen

schifo¹

A) m gnus, stud; odvratnost:
che schifo! odvratno!
fare schifo gnusiti se; ekst. pren. biti grd, biti slabo narejen; osramotiti se, blamirati se:
il nuovo vestito fa schifo nova obleka je slabo narejena, krojena
la nazionale ha fatto schifo državna reprezentanca se je blamirala

B) agg. toskansko gnusen, odvraten

schifoso agg.

1. gnusen, ostuden, odvraten

2. ekst. pog. zanič

3. pog. neznansko velik, strašanski:
avere una fortuna schifosa imeti strašansko srečo

schnöde

1. (nichtswürdig) umazan, gnusen, oduren, preklet; der schnöde Mammon ta zavrženi mamon (denar); schnöder Undank črna nehvaležnost

2. (geringschätzig) žaljiv, prezirljiv

shocking [šɔ́kiŋ]

1. pridevnik (shockingly prislov)
spotikljiv, škandalozen, žaljiv, nespodoben, nezaslišan, strašen, grozen
pogovorno ostuden, ogaben, gnusen

a shocking sight strašen (grozen) prizor
shocking weather pošastno (grdo) vreme

2. prislov
domačno grozno, strašno; zeló

a shocking big town strašno veliko mesto

sickening [síkniŋ] pridevnik
ki naredi (koga) bolnega; povzročajoč slabost
figurativno gnusen, odvraten, zoprn

this is sickening človeku postane slabo ob tem
a sickening sight odvraten pogled

skȁredan -dna -o (rus.) zoprn, priskuten, gnusen, umazan, grd

sozzo, sozzo agg.

1. umazan

2. pren. umazan, grd, gnusen

spurcus 3, adv. -ē (etim. nedognana beseda; prim. spurius) umazan, zamazan, nečeden, onečeden, omadeževan, nesnažen, (na)gnusen, gnusoben, grd: Luc. ap. Non., Plin., Isid. idr., res … spurcaeque gravesque Lucr., spurcus ager Col., quid est urinā spurcius? Gell., res spurcissima Varr. fr., tempestate spurcissimā Ci. ap. Non., spurcissimis tempestatibus Suet., spurcissima saliva Cat., humor spurcissimus Ap., quamvis sus in pabulatione spurce versetur Col.; v obscenem pomenu: tot noctes reddat spurcas Pl., abscondunt spurcas et monumenta lupas Mart.; čisto metaf. grd, grdobeseden, grdo govoreč, nizkoten, podel, umazan: Afr. ap. Non., Varr. ap. Non., homo Luc. ap. Ci., Dama H., meretrix Mart., nihil est te spurcius Mart., homo avarissime et spurcissime Ci., duo haec capita … taeterrima et spurcissima Ci., mors spurcissima Sen. ph., vita spurcissima Gell., quia in illam miseram tam spurce dixeris Ci., si quod eorum spurce factum proferemus Corn., spurcius nos … appellatione foedant Ca. ap. Plin., deinde perscribit spurcissime, quas ob causas fecerit Ci. ep.

stomachevole agg. zoprn; gnusen, ostuden

sudicio

A) agg. (m pl. -ci; f pl. -cie, -ce)

1. umazan:
copia sudicia (brutta copia) koncept
avere la coscienza sudicia pren. imeti nečisto vest

2. medel, bled (barva)

3. pren. nepošten, nemoralen; gnusen; nespodoben, opolzek; ekst. podel, zaničevanja vreden:
è uno sudicio strozzino to je nizkoten oderuh

B) m (le sing.) umazanija, umazanost (tudi pren.)

taediōsus 3 (taedium) gnusen, oduren, ogaben, ostuden, mrzek, zlovoljen, zoprn, tečen, odpor (gnus) vzbujajoč: Ambr.

taeter (slabo teter) -tra -trum, adv. taetrē (taedēre)

1. (za zunanje čute) grd, ostuden, oduren, odvraten, gnusen, neprijeten, zoprn, mrzek, ogaben, gabljiv, skrun ipd.: odor C., Ci., spectaculum, tenebrae Ci., cruor V., color, sapor Lucr., morbus Cat., spiritus H.; s sup.: illud taeterrimum non modo aspectu, sed etiam auditu Ci.; subst.: taeter (sc. fertur certavisse) cum decoro Ap. grdavš.

2. metaf. (v moralnem, nravstvenem oziru) grd, ostuden, odvraten, gnusen, mrzek, zoprn, sramoten, nemoralen, brezobziren: homo, tyrannus Ci., legatio Ci., facinus Ci., Val. Max., servile bellum, supplicium Ci., luctatio L., mens Cat., taetrior hostis Ci., regnandi cupiditates, quibus nihil nec taetrius nec foedius excogitari potest Ci., consules taeterrimi atque turpissimi Ci., taeterrimo parricidae aliquid decoris adferre Ci., taeterrimus in aliquem Ci. prav grdo se vedoč do koga, oppositā ad os manu nescio quid taetrum exsibilavit Petr. je sikal grde poulične popevke skozi prste, multa facere impure atque taetre Ci., taetrius fucata genas Cl., religionem impurissime taeterrimeque violasti Ci.; n sg. nam. adv.: taetrum flagrat Prud.

turpe agg.

1. knjižno grd

2. sramoten, gnusen