lapor moški spol (-ja …) der Mergel; der Kalksteinmergel
agronomija in vrtnarstvo gnojiti/posipati z laporjem mergeln
Zadetki iskanja
- lápor geologija marl
kredasti lápor marlite
gnojiti z láporjem to marl - njíva (-e) f campo; appezzamento; (obdelana njiva, polje) zolla:
gnojiti, obdelati, orati, posaditi, posejati njivo concimare, lavorare, arare, piantare, seminare il campo
rodovitna njiva campo fertile
krompirjeva, pšenična njiva campo di patate, di grano
pren. to ni zraslo na njegovi njivi non è farina del suo sacco - pognoji|ti (-m) gnojiti düngen
- pregnoji|ti (-m) agronomija in vrtnarstvo (pretirano gnojiti) überdüngen
- saturō -āre -āvī -ātum (satur)
1. sititi, nasititi (nasičati, nasičevati): PLIN., MART., LACT. idr., animalia ... mammas appetunt earumque ubertate saturantur CI., nec cytiso saturantur apes V., saturata armenta V., ursos vitat et armenti saturatos caede leones O., saturabat glebula (= agellus) talis patrem IUV. je redila.
2. metaf.
a) sititi, nasititi (nasičati, nasičevati), napojiti (napajati), napolniti (napolnjevati), zapolniti (zapolnjevati), obilno preskrbeti (preskrbovati), obilno oskrbeti (oskrbovati) s čim, saturírati: CL. idr., se sanguine civium CI., famem epulis CL. (u)tolažiti, (po)tešiti, fimo sola V. ali novalia stercore COL. ali ieiunia terrae fimo COL. POET. obilno (po)gnojiti, saturata murice palla O. dodobra obarvana s škrlatom, saturatae murice vestes MART., saturare capillum multo amomo STAT. maziliti, tabulas pice VITR. prevleči, saturata Cydonia melle MART. vkuhana, vložena, culta aquis saturat Galesus MART. obilno napaja, lunae sidus terras saturat PLIN.
b) sititi, nasititi (nasičati, nasičevati) = zadovoljiti (zadovoljevati), (u)tešiti, (po)tešiti, (u)tolažiti, pomiriti (pomirjati, pomirjevati): Flacci sanguine illius nefarium in omnes odium CI., crudelitatem suam odiumque CI., perfidiam alicuius CI., homines iam saturati honoribus CI., Iuno ... necdum antiquum saturata dolorem (gr. acc.) V., orant, suppliciis suis potius saturaret se quam contumeliis IUST., me dulcis saturet quies SEN. TR.
c) storiti (narediti, povzročiti), da je kdo česa sit, pristuditi, priskutiti, zagnusiti, zagabiti, ogabiti komu kaj, vzbuditi (vzbujati) komu odpor do česa: hae res vitae me saturant PL. – Od tod adj. pt. pf. saturātus 3 sit, krepek (krepak), poln, močen (močan) (o barvi): color saturatior PLIN. - septic [séptik]
1. pridevnik (septically prislov)
medicina septičen, ki se tiče sepse, inficiran; povzročajoč okuženje, zastrupitev; gnoječ se
a septic finger gnoječ se prst
septic sore throat septična angina
septic ward septična postaja (v bolnišnici)
to go septic sleng, medicina gnojiti se, inficirati se
2. samostalnik
septik; povzročitelj sepse - ulcerar zagnojiti; nagristi; (raz)žaliti
ulcerarse (o)gnojiti se - ulcérer [ülsere] verbe transitif, médecine povzročiti čir; figuré zelo užaliti
s'ulcérer (o)gnojiti se; figuré postati užaljen, zagrenjen - zêmlja f
1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme
2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde
3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra
4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra
5. knjiž. (kopno) terra; terraferma
6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra
7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria