Franja

car pooling [ká:pu:liŋ] samostalnik
ameriško skupen prevoz z zasebnim avtomobilom (zlasti v službo), da bi se zmanjšala gneča na cesti

pienone m

1. poveč. od ➞ piena

2. razprodana predstava; pog. nepopisna gneča

avtobus samostalnik
(prevozno sredstvo) ▸ autóbusz, buszNa avtobusu je bilo skupno 48 ljudi, 46 potnikov in dva voznika. ▸ Az autóbuszon összesen 48 fő tartózkodott, 46 utas és két sofőr.
Povezane iztočnice: dvonadstropni avtobus, nizkopodni avtobus, delavski avtobus, mini avtobus, brezplačni avtobus, letališki avtobus, mestni avtobus, šolski avtobus, turistični avtobus, primestni avtobus, posebni avtobus, medkrajevni avtobus, smučarski avtobus, lokalni avtobus, nadomestni avtobus

bôjen fighting; of combat, combat

bôjni duh fighting spirit
bôjna črta firing line, front line
bôjne čete fighting forces
bôjni cilj objective
bôjna enota combat (ali fighting) unit, tactical unit
bôjno izkustvo combat experience
bôjni konj war-horse; steed
bôjni krik battle-cry, war-cry, ZDA (Indijancev) whoop
bôjna cona combat (ali battle) zone
bôjno letalo bomber (aircraft)
bôjna moč fighting power, fighting strength
bôjna oprema soldier's battle (ali combat) gear
bôjna pesem war-song
bôjni ples war-dance
bôjni pohod (vdor) invasion, descent, raid
bôjno polje battlefield
bôjno področje fighting zone, combat theatre, battlefield, forward area
bôjna postojanka fortified position, stronghold
bôjni sektor combat sector
bôjni red order of battle, battle array
bôjna sekira battle-axe
bôjni spopad action, engagement
bôjna sreča fortunes of war
bôjna sredstva means pl of waging war
bôjno stanje state of war, war footing
bôjni voz, bôjno vozilo tank; combat vehicle
bôjni vrvež (gneča) thick of the fray, din of battle, turmoil of battle
bôjna zvijača stratagem
bôjna glava (rakete, torpeda itd.) warhead

drangvoll nagneten; drangvolle Enge gneča; Lage, Leben: težek, žalosten; drangvolle Lage stiska

étouffer [etufe] verbe transitif (za)dušiti; sapo vzeti (quelqu'un komu); pogasiti (ogenj); zatreti, potlačiti (vzdih, afero); zamašiti usta (tisku); populaire zmakniti, ukrasti; verbe intransitif (za)dušiti se, težko dihati; figuré ne se dobro počutiti

s'étouffer zadušiti se; izgubiti se, izginiti (šum); stiskati se, treti se, gnesti se (množica)
étouffer un bâillement premagati zehanje
(populaire) étouffer une bouteille izprazniti, udušiti buteljko, steklenico
étouffer de chaleur, de rire dušiti se od vročine, pokati od smeha
étouffer dans l'œuf zatreti v kali
étouffer de rage, de colère pihati, pokati od besa, od jeze
on étouffe ici dušimo se tu, duši nas tu
étouffer une révolte, un scandale potlačiti upor, škandal
on s'étouffait à la réception na sprejemu je bila prava gneča

golpe moški spol udarec, sunek; nesreča, nezgoda; požirek; naval, priliv; bitje žile; namera

golpe de agua ploha, naliv
golpe de Estado državni prevrat, puč
golpe de fortuna srečen slučaj
golpe de gente naval ljudi, gneča
golpe de gracia poslednji smrtni udarec
golpe de sol sončarica
golpe de tos napad kašlja
golpe de viento sunek (piš) vetra
al primer golpe de vista na prvi pogled
a golpe seguro prav gotovo, zanesljivo
un buen golpe de patatas kup krompirja
de golpe nenadoma
de un golpe hkrati, obenem; nenadoma
de golpe y porrazo kar nenadoma, kot bi trenil, nepričakovano
dar golpe napraviti velik vtis, zbuditi veliko pozornost
ha errado el golpe spodletelo mu je
hacer un buen golpe napraviti dobro kupčijo
parar el golpe odbiti (parirati) udarec
si sale bien el golpe če stvar uspe
golpes del destino udarci usode
a golpes sunkoma, s prekinitvami, tu pa tam
dar de golpes a alg. pretepsti koga
darse golpes de pecho na prsi se biti (v kesanju)

maelstrom [méilstroum] samostalnik
vrtinec (tudi figurativno)

maelstrom of traffic prometna gneča
the maelstrom of war vojna vihra

okupirati glagol
1. (zavzeti z vojaško silo) ▸ megszáll, okkupálNe bi se mogel sprijazniti s tem, da bi deželo okupirala tuja vojska. ▸ Nem tudnék belenyugodni abba, ha egy idegen hadsereg megszállná az országot.Med drugo svetovno vojno je nemška armada okupirala celotno ukrajinsko ozemlje. ▸ A második világháború alatt a német hadsereg Ukrajna teljes területét megszállta.

2. izraža neodobravanje (množično zasesti) ▸ ellep, megszállOtok Phuket je bil med prvimi, ki so ga okupirali turisti. ▸ Phuket volt az egyik első sziget, amelyet elleptek a turisták.V zadnjih desetih letih so Ljubljano okupirali avtomobili. ▸ Az elmúlt tíz évben az autók ellepték Ljubljanát.Še danes zbiram plišaste igrače, ki so dobesedno okupirale mojo sobo. ▸ Még mindig gyűjtöm a plüssjátékokat, amelyek szó szerint ellepték a szobámat.
Skoraj nepopisna gneča je v dopoldanskih urah dobesedno okupirala razstavišče. ▸ A délelőtti órákban szinte leírhatatlan tömeg lepte el a kiállítóteret.
3. (zahtevati veliko pozornosti) ▸ leköt, lefoglalDružinske težave bodo popolnoma okupirale vaše misli. ▸ A családi problémák teljesen lekötik a gondolatait.
Prijatelji vas bodo okupirali, preveč časa boste preživeli z njimi, zato se jih boste seveda naveličali. ▸ A barátok lekötik majd önt, túl sok időt tölt velük, és természetesen megunja őket.
Jaz sem se potem kmalu odselila od doma in služba me je okupirala. ▸ Aztán hamarosan elköltöztem otthonról, és a munka teljesen lefoglalt.

stíska embarras moški spol , gêne ženski spol , situation fâcheuse (ali embarrassante) , nécessité ženski spol , pénurie ženski spol , détresse ženski spol , indigence ženski spol , dénûment moški spol , misére moški spol

denarna stiska manque moški spol (ali disette ženski spol, pénurie ženski spol) d'argent, embarras d'argent (ali pécuniaire, financier), gêne ženski spol
duševna stiska affliction ženski spol, angoisse ženski spol, tribulation ženski spol
stanovanjska stiska crise ženski spol du logement, manque moški spol (ali pénurie ženski spol) de logements
velika stiska (gneča) presse ženski spol, foule moški spol
biti v stiski être dans l'embarras (ali dans la gêne), se trouver dans le besoin (ali la misére)
pomagati komu iz stiske tirer quelqu'un d'embarras (ali d'affaire, familiarno du pétrin)

stíska apuro m ; aprieto m ; (gneča) aprieto m , gentío m , apretura f

v stiski en un apuro, en situación apurada
duševna stiska aflicción f, tribulación f
velika stiska (gneča) je tam hay gran gentío allí
stiska za denar penuria f (ali falta f) de dinero, escasez f de dinero (ali de fondos)
denarna stiska dificultad f financiera, fam apuro m de dinero
stanovanjska stiska crisis f (ali escasez f) de viviendas
biti v stiski estar en un apuro
biti v veliki stiski estar muy apurado
pomagati komu iz stiske sacar de un apuro a alg

tight [táit]

1. pridevnik
tesen; ozek, tesno se oprijemajoč (obleka); neprepusten (za vodo, zrak); močan; čvrsto nategnjen, napet (vrv); stisnjen, nabito poln; zgoščen, kompakten
figurativno nepremičen
figurativno zožen, utesnjen; komaj zadosten, pičel (o denarju); kočljiv
pogovorno skop(uški), stiskaški
sleng pijan, nadelan

as tight as an owl figurativno pijan ko mavra
tight shoes tesni, ozki čevlji
a tight squeeze gosta gneča
a tight lass zastarelo čedno, stasito dekle
money is tight za denar je trda
to be in a tight corner (place, spot) biti v škripcih
to get out of a tight hole izvleči se iz škripcev
my bag is tight moja torba je nabito polna
to keep a tight rein (hand) on s.o. držati koga čvrsto na vajetih
to keep a tight hand on the reins pritegniti vajeti
he needs a tight hand over him zanj je potrebna trda roka
to draw tight nategniti, napeti, zategniti

2. prislov
tesnó, močnó, čvrsto; pičlo

to sit tight figurativno čvrsto, uporno vztrajati pri svojih pravicah (mišljenju, stališču), ne popuščati

trua -ae, f (indoev. kor. *tu̯er-, *tur-, *tu̯r̥-, *tru- sukati, (s)tepati, mesti, mešati; prim. gr. τορύνη mešalnica, τορύνω mešati, τύρβη gneča, lat. turba, turma, got. þvara žvrklja, mešalnik, stvnem. dwiril mesti = nem. Quirl, stvnem. dwëran vrteti, mesti)

1. lijak, žleb, jarek, cev: trua[e] qu[a] e culina in lavatrinam aquam fundunt; trua, quod travolat ea aqua Varr.

2. mešalnica, kuhalnica, zajemalka: Fest., P. F. idr., mulier ubi conspexit tam mirifice tutulatam truam Pomp. ap. Non., cocus magnum ahenum, quando feruit, paula confutat trua Tit. ap. Non.

truncus¹ 3 (iz *troncos; prim. lit. treñkti, trenkiù močno, kriče pehati, trankùs šepav, trañksmas gneča, trìnkis udarec, strungas prisekan, prirezan, striùgas ali striubas kratek, nem. Strunk štor, Stumpf štrcelj, štor)

1. obsekan, prisekan, okleščen, prikleščen: pinus V., nemora Stat.

2. metaf.
a) brez enega ali več delov = pohabljen, okrnjen, (i)zmaličen, zakrnel, krn, krnjav, popačen, pokvečen: Plin., Sil., Mart. idr., corpus L., Sen. rh., trup, truncum corpus absciso (dempto Cu.) capite T., homo Iust., trunca illa et retorrida manus Mucii (sc. Scaevolae) Sen. ph., truncae inhonesto vulnere nares V., frons O. z zakrnelim rogom, tela V. zlomljene puščice in kopja, urbs trunca (okrnjeno) sine senatu L., pecus Stat. brez vodnika, sermo Stat. nejasen, actio Q., litterae Gell., trunca quaedam Gell. odlomki, drobci, fragmenti; pesn. z gen.: animalia trunca pedum V. brez nog, truncus capitis Sil.
b) tako rekoč prisekan ali okrnjen, tj. tako majhen, kakor da bi bil prisekan: manus (pritlikavca) Pr.
c) odsekan, odrezan: manus Sen. rh., bracchia Val. Fl.

ἀνδρόμεος 3 (ἀνήρ) ep. moški, človeški; ψωμοί kosci človeškega mesa; ὅμιλος gneča ljudi.

κλόνος, ὁ ep. bojni hrup, bojni metež, gneča.

κλύδων, ωνος, ὁ (κλύζω) val, valovje, šum(enje), pritisk valov, butanje ali kipenje valov; ἄπορος κακῶν κλυδών naval, napad (sovražnikov, nesreče), ἔφιππος gneča, vrvenje konj.

ὅμαδος, ὁ (ὁμός) hrup, hrušč, šum, vrvenje, bučanje (viharja), množica, gneča, svet (ljudje).

ὅμῑλος, ὁ [Et. iz ὁμο-μῑλ-, lat. miles, itis; mil-it-es = skupno stopajoči] 1. truma, krdelo, množica, shod, skupščina. 2. bojna truma, tolpa, bojna gneča, boj, bojni hrup.

οὐλαμός, ὁ [Et. iz kor. wel, gl. εἰλέω] vrvenje, gneča, vrsta, množica.