pēndolo m
1. fiz. nihalo:
pendolo fisico fizično nihalo
pendolo matematico matematično nihalo
2. urno nihalo
3. nihalna ura
4. (filo a piombo) svinčnica
Zadetki iskanja
- per prep.
1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah
2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati
3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču
4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta
5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin
6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?
7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati
8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu
9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov
10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo
11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva
12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe
13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja
14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!
15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči
16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati
17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno - piombo m
1. kem. svinec (Pb):
andare coi piedi di piombo pren. biti previden
pesare come il piombo biti težek kot svinec
2.
piombo, filo a piombo grezilo, svinčnica:
a piombo navpik
3. svinec, svinčenka; lovstvo svinčena šibra - pogóvor (-a) m
1. discorso, conversazione, colloquio; dialogo:
iskriv, dolgočasen pogovor conversazione brillante, noiosa
predmet pogovora tema del discorso
odprt pogovor colloquio franco, aperto
pogovor je nanesel na il discorso cadde su
zgubiti nit pogovora (zmesti se) perdere il filo del discorso
2. (uradna izmenjava mnenj) colloquio:
pogovori na najvišji ravni colloqui al massimo livello - poliō1 -īre -īvī -ītum (iz po [= ἀπό, prim. ab] in linere = „(o)čediti“, „(o)čistiti“, „(z)gladiti“, „(s)polirati“)
1. gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati), zagladiti (zaglajati), (s)polirati, ugladiti (uglaj(ev)ati), (o)piliti, (z)likati, (po)leščiti, (po)loščiti, (o)čediti, (o)čistiti: frontes (sc. libelli) pumice O., gemmas, ebur, marmora, ligna, linum in filo Plin., rogum asciā Ci., pulvinar Indo dente Cat., politus dens Mart. gladek, politus ligo Mart. obrabljena; occ.
a) z belo malto ali mavcem beliti, (p)obeliti, (o)čistiti, premaz(ov)ati, (pre)barvati, (pre)pleskati, (po)pleskati: eleganter opere tectorio Varr., cellas columbarum albo tectorio Col., columnas albo L., politae columnae Ci.
b) oblačila, obleko (z)likati, (s)taniti, (s)tanjšati, (z)valjati, (z)ravna(va)ti, apretírati: vestes Plin., vestimenta Icti.; od tod subst. pt. pr. polientēs -ium, m valjávci, likalci, ravnalci, apretêrji: quippe aenis polientium extracta in tomenti usum veniunt, Galliarum, ut arbitror, invento Plin., illa nulla scabritie secat, Indica non aeque levat, sed combusta ea polientes marmora fricare iubentur Plin.
2. metaf.
a) lepo urediti (urejati), obdel(ov)ati, kultivirati, (o)čistiti (polje plevela): agros Enn. fr., fundus culturā politus Varr.
b) duševno (u)gladiti, (i)zgladiti, (z)likati, (iz)piliti, (o)piliti, dodelati, rafinirati, izboljš(ev)ati: poliam mea carmina O., materiam polivi versibus Ph., p. orationem Ci., opus limā Q., mores Petr. — Od tod adj. pt. pf. polītus 3, adv. -ē
1. okusno pripravljen (opravljen, opremljen, urejen), okusen: domus Ph., regie polita aedificia Varr., cubiculum politissimum Plin. iun.
2. metaf. uglajen, olikan, kultiviran, prefinjen, rafiniran, izobražen, omikan, izoblikovan, okusen, imajoč okus: homo, iudicium Ci., politus artibus Ci., politus e schola Ci., oratio Ci., epistula Plin. iun., politior humanitas Ci., omni doctrinā politissimus (sc. homo) Ci., Apelles politissimā arte perfecit Ci., polite dicere, eloqui, scribere Ci. lično, lepo, uglajeno, prefinjeno, rafinirano, politius limare Ci.
Opomba: Sinkop. impf. polībant: V. - polnílen (-lna -o) adj. di, per riempimento; di alimentazione; di, per riempitura, riempitivo; da, di imbottitura:
polnilni stroj riempitrice
metal. polnilni pesek sabbia di riempimento
elektr. polnilni tok corrente di alimentazione
tekst. polnilni votek filo di trama - potegníti (-em) | potegováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. tirare, trarre:
potegniti za vrv tirare la fune
potegniti nož tirare fuori il coltello
potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
potegniti črto tirare, tracciare una linea
potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
potegniti dol, gor tirare giù, su
pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
potegniti nit sfilare, tirare il filo
pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.
2.
potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli
3.
potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
potegniti požirek vina fare un sorso
4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?
5. pog. (speljati) portare; far passare:
potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa
6. (začeti pihati) tirare:
potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento
7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura
8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi
9. potegniti jo pog. andarsene:
potegniti jo spat andarsene a letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio
B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere
2. pog. ritirarsi
3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.
4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio
5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
potegnil se je kvišku si tirò su - povŕsti adv. di fila, di seguito, uno dopo l'altro:
vsi, vse povrsti tutti, tutte; proprio tutti, tutte
povej lepo po vrsti, kje si bil dimmi per filo e per segno dove sei stato - preglávica (-e) f rompicapo, grattacapo, molestia, noia:
delati, povzročati preglavice creare, procurare grattacapi, dare del filo da torcere - pripovedováti (-újem) imperf. raccontare, narrare; knjiž. contare, novellare:
pripovedovati kaj, o čem narrare qcs., di qcs.
pripovedovati na drobno raccontare per filo e per segno
pripovedovati pravljice favoleggiare, raccontare favole
pripoveduj to komu drugemu vai a raccontarla altrove
pren. pripovedovati kaj gluhim ušesom parlare al muro, al deserto - quīnquāgēnī -ae -a, gen. pl. nav. -genûm, num. distributivum (quīnquāgintā)
1. po petdeset: Plin., Suet., Vitr. idr., in singulos HS quinquagena milia Ci. po 500.000 sestercijev, quinquagenis milibus damnari Ci.; redkeje v sg.: quinquageno filo Plin., fertilem centena quinquagena fruge campum Plin. ki rodi stoinpetdesetero (stopetdesetkratno).
2. sploh petdeset: bis quinquagenis empta est domus milibus Mart. - raccontare v. tr. (pres. racconto) praviti, povedati; pripovedovati:
poterla raccontare vedeti kaj povedati
raccontarne delle belle, di cotte e crude, di tutti i colori debele klatiti
raccontare per filo e per segno na drobno pripovedovati
uomo che la sa raccontare lažnivec, prevarant
vai a raccontarla altrove to pa komu drugemu obesi! - rasoio, rasoio m (pl. -oi) britev:
rasoio di sicurezza varnostna britev
rasoio elettrico brivski aparat
lingua tagliente come un rasoio pren. kot britev oster jezik
attaccarsi ai rasoi pren. zateči se k dvomljivi pomoči
camminare sul filo del rasoio pren. biti v kritičnem položaju - rdèč (rdéča -e)
A) adj.
1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso
2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite
B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti - regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)
1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.
2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3
1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.
2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod
I. adv. rēctē
1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.
2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.
3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —
II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci. - re-legō2 -ere -lēgī -lēctum (re in legere) zopet (znova, ponovno) skupaj vzeti (jemati), zopet (znova, ponovno) povze(ma)ti, nazaj (z)motati, zmotati (zmotavati), nazaj zvi(ja)ti, nazaj vleči, nazaj potegniti (potegovati, (po)vleči): ianua filo (sc. Ariadnes) relecto inventa est O., abies docilis relegi Val. Fl.; pren.: quae dederam supra Pers. vzeti nazaj (preklicati), kar sem bil zgoraj priznal.
2. zopet (znova, ponovno) prepotovati, zopet (znova, ponovno) preteči, zopet (znova, ponovno) preiti, zopet (znova, ponovno) odriniti, zopet (znova, ponovno) prepluti: vias Val. Fl., aquas Hellespontiacas O., litora V. nazaj jadrati, relegit Asiam adpellitque Colophona T.; metaf. beroč, govoreč, v mislih preiti (prehajati), pregledati (pregledovati), premisliti (premišljevati): sermone labores O., quae ad cultum deorum pertinent Ci., omnia diligenter retractare et tamquam relegere Ci.
3. zopet (znova, ponovno) (pre)brati: scripta O., Troiani belli scriptorem H.
4. (pre)brati, (pre)čitati komu kaj: alicui librum Col. - sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - schiēna f
1. (anat.) hrbet; križ
2. pren. hrbet, pleča; grba:
a forza di schiena garaško, s trdim delom
filo della schiena hrbtenica
lavoro di schiena trdo delo, garanje
avere buona schiena biti močen, krepek
avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
colpire alla schiena udariti zahrbtno
curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
ho mal di schiena hrbet me boli
rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu - scoprire*
A) v. tr. (pres. scōpro)
1. odkriti; razkriti, razgaliti:
scoprirsi il capo odkriti se
2. kazati, pokazati
3. odkrivati; spoznavati:
scoprire l'America, l'acqua calda, il filo per tagliare il burro pren. iron. odkriti Ameriko
4. ugotoviti, ugotavljati identičnost
B) ➞ scoprirsi v. rifl. (pres. mi scōpro)
1. odkriti se; lažje se obleči
2. odkriti se (komu) - segno m
1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se
2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki
3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje
4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero
5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno
6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa
7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru