Franja

Zadetki iskanja

  • mlád joven

    od mladega (mladih let) desde joven, desde la joventud, desde la niñez
    mladi dan el amanecer
    mlada leta juventud f, años m pl juveniles
    mlada ljubezen primeros amores m pl
    mlada luna luna f nueva
    mladi par los recién casados, (na poročni dan) los novios
    mlad grah (fižol) guisantes m pl (judías f pl) verdes
    mlado pivo cerveza f nueva
    mlado vino vino m nuevo
    mlada zelenjava legumbres f pl frescas
    najmlajši v družini el hijo menor, fam el benjamín
    moj mlajši brat mi hermano menor
    X. mlajši X. hijo
    dve leti je mlajši kot ... tiene dos años menos que...
    ni več mlad empieza a envejecer
    videti je mlad tiene aspecto joven
    mlad se je poročil se ha casado joven
  • natíški (-a -o) adj. agr.
    natiški fižol fagiolo rampicante
  • palic|a3 ženski spol (-e …) tehnika, gradbeništvo, arhitektura, agronomija in vrtnarstvo der Stock, dolga: die Stange (za fižol Bohnenstange, za iztepanje preprog Teppichstange, za ravnotežje Gleichgewichtsstange, podporna za šotor Zeltstange); tehnika, gradbeništvo, arhitektura der Stab, der Stock (čistilna Putzstock, mrežna Filetstab, natezna Zugstab, v ograji Geländerstab, okrogla Rundstab, polovična Halbrundstab, četrtinska Viertelstab, v rešetki Gitterstab)
    bambusova palica das Bambusrohr, die Bambusstange
    lesena palica der Holzstock, die Holzstange, der Holzstab, zelo majhna: das Hölzchen
    svinčena palica die Bleirute, v oknih: die Bleisprosse
    gradbeništvo, arhitektura hruškasta palica der Birnstab
    tehnika krmilna palica der Knüppel, Knüttel, Regelstab, pri vozilih, letalih: Steuerstab, Steuerknüppel
    merilna palica der Peilstab, za olje: Ölpeilstab, [Ölmeßstab] Ölmessstab
    tlačna palica der Druckstab
    mikrofon na palici das Galgenmikrophon
    gradbeništvo, arhitektura palice das Gestänge
    tehnika, metalurgija vlečenje palic das Stangenziehen
  • pločevínka (-e) f scatola, lattina:
    fižol v pločevinki fagioli in scatola
    pivo v pločevinki lattina di birra, birra in lattina
  • préklast (-a -o) adj. di pertica; sperticato:
    preklast fant spilungone
    preklast fižol fagioli rampicanti
  • ramé, e [rame] adjectif

    haricots masculin pluriel, pois masculin pluriel ramés preklasti fižol, grah
    cerf masculin ramé jelenče
    boulet masculin ramé krogla na verigi
  • run up neprehodni glagol & prehodni glagol
    teči gor, iti kvišku
    botanika poganjati, rasti, izroditi se; dvigniti, izobesiti (zastavo); hitro sešteti (števila), znašati; preseči, navijati ceno (na dražbi)

    to run up an account sešteti račun
    to run up a large bill zelo se zadolžiti
    to run up a dress hitro sešiti obleko
    to run up against s.o. priti v prepir s kom
    to run up the fox to earth najti lisičjo sled do njenega brloga
    to run up a sail potegniti kvišku, razviti jadro
    to run up a shed na hitro zgraditi lopo
    to run up to town hitro oditi, odpotovati v mesto (London)
    these beans have run up too quickly ta fižol prehitro raste
    expenses have run up stroški so narasli
  • scarlet [ská:lit]

    1. samostalnik
    škrlat; škrlatna tkanina

    2. pridevnik
    škrlaten; rdeč
    figurativno vlačugarski

    scarlet admiral rdeči admiral (metulj)
    scarlet fever škrlatinka; sleng, arhaično navdušenje za vojaško službo (v rdečih suknjičih)
    scarlet hat kardinalski klobuk (čast)
    scarlet rash medicina osepnice
    scarlet runner botanika rdeči fižol
    the scarlet woman, the scarlet whore Biblija nečistnica, razvratnica, figurativno (papeški) Rim, rimska Cerkev
    to turn (to flush) scarlet postati rdeč kot paprika (kot kuhan rak)
  • sgranare1

    A) v. tr. (pres. sgrano)

    1. luščiti; čistiti:
    sgranare il cotone egrenirati bombaž
    sgranare i fagioli luščiti fižol
    sgranare il granoturco robkati turščico, koruzo
    sgranare gli occhi pren. pog. izbuljiti oči
    sgranare il rosario pren. prebirati rožni venec

    2. pren. pog. slastno jesti:
    sgranare pagnotte jesti kruh

    B) sgranarsi v. rifl. (pres. mi sgrano) drobiti se
  • stróčje husks pl; legume; pods pl

    fižol v stróčjemu French beans pl
  • stróčje gousse(s) ženski spol (množine) , cosse(s) ženski spol (množine)

    fižol v stročju haricots moški spol množine verts
    grah v stročju pois moški spol množine en cosse
  • stróčje (-a) n baccelli, gusci:
    fižol v stročju fagiolini
  • stróčji

    stróčji fižol French beans pl
    stróčji ZDA string beans pl
  • stróčji (-a -e) adj.
    stročji fižol fagiolini
  • stróčji leguminoso

    stročji fižol judías f pl verdes
    stročji grah guisantes m pl verdes
  • stróčji -a -e prid. păstăios
    stročji fižol fasole verde
  • štrénast (-a -o) adj. a ciocche, a matasse:
    pog. štrenast stročji fižol fagiolini filamentosi
  • uccelletto m

    1. pomanjš. od ➞ uccello ptička

    2.
    uccelletti pl. fagioli all'uccelletto kulin. cvrti fižol v paradižnikovi omaki (florentinska specialiteta)
    uccelletti allo spiedo ptiči na ražnju
  • vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

    ceinture féminin verte zeleni pas
    espace masculin vert zelena površina
    haricots masculin pluriel verts stročji fižol
    salade féminin verte zelena solata
    une verte semonce oster ukor, opomin
    une verte vieillesse čila, zdrava starost
    un vieillard encore vert še čil, krepak starec
    vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
    la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
    une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
    en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
    en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
    envoyer au diable vert poslati k vragu
    être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
    en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
    laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
    manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
    se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
    prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga
  • vitica samostalnik
    1. pogosto v množini (del rastline) ▸ inda, kacs, kocsány
    oprijemalne vitice ▸ kapaszkodó kacsok
    trtne vitice ▸ szőlőindák, szőlőkacsok
    vinske vitice ▸ szőlőindák, szőlőkacsok
    rastlinske vitice ▸ növényinda
    oprijemati se z viticami ▸ indákkal kapaszkodik
    dolge vitice ▸ hosszú indák
    Fižol se s steblom ovija okoli opore, grah pa se opore oprime z viticami. ▸ A bab szárával felkúszik a támasztékra, míg a zöldborsó kacsokkal kapaszkodik.
    Ribez operemo, osušimo in s pomočjo vilic z vitic potrgamo jagode. ▸ A ribizlit megmossuk, megszárítjuk, és villa segítségével eltávolítjuk a szemeket a fürtről.
    Povezane iztočnice: stebelna vitica, listna vitica

    2. pogosto v množini (o vzorcu) ▸ inda
    izrezljane vitice ▸ kifaragott indák
    Na dvorišču, tlakovanem s podolgovatimi kamnitimi ploščami je stala ljubka fontana iz umetnega kamna, z izrezljanimi viticami. ▸ A hosszúkás kőlapokkal burkolt udvaron kecses, műkőből készült szökőkút állt, faragott indákkal.
    okrašen z viticami ▸ indákkal díszített
    Tudi kopalniški elementi so lahko okrašeni z viticami. ▸ A fürdőelemeket is díszíthetik indák.
    Čez blede ostanke izvirne antične ornamentike so pozneje z oljem doslikali vitice in rastlinje. ▸ Az eredeti antik díszítés halvány maradványai fölé később olajjal festettek indákat és növényeket.
    Zlate inicialke, cvetlične vitice, miniature in drugi okraski so lepoto dragocenih kodeksov še povečevali. ▸ Az arany iniciálék, a virágindák, a miniatűrök és a többi díszítőelem csak tovább fokozták az érdékes kódexek szépségét.