Franja

primariato m med.

1. sprejemni oddelek (bolnišnice)

2. funkcija primarija

principalat [-la] masculin, vieilli funkcija direktorja mestne gimnazije

quantic [kwɔ́ntik] samostalnik
matematika racionalna, algebraična homogena funkcija

quartic [kwɔ́:tik]

1. pridevnik
matematika četrte stopnje

2. samostalnik
algebraična funkcija četrte stopnje

razsodníštvo s funkcija arbitra

rectorat [rɛktɔra] masculin rektorat; rektorska funkcija, rektorstvo; doba rektorske funkcije; rektoratski prostori

Richteramt, das, sodniška funkcija

Schlüsselfunktion, die, ključna funkcija

Schutzfunktion, die, varovalna/zaščitna funkcija

Schutzwirkung, die, varovalna funkcija, varstvo

secrétairerie [səkretɛrəri] féminin pisarna; vieilli tajništvo, tajniška funkcija

sēggio m (pl. -gi)

1. knjižno sedež; prestol:
seggio episcopale, papale škofovski, papeški sedež
seggio dei deputati poslanski sedež; mandat
seggio reale prestol
seggio di San Pietro papeštvo

2. javna funkcija

3.
seggio elettorale volišče; volilna komisija

sékans m (lat. secans) sekans, trigonometrijska funkcija

sommeilerie [sɔrpɛlri] féminin kletarjeva, točajeva funkcija; prostor, kjer točaj hrani vino ipd.

Sprungfunktion, die, Mathematik stopničasta funkcija

Stufenfunktion, die, Mathematik stopničasta funkcija

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

Treppenfunktion, die, Mathematik stopničasta funkcija

Umkehrfunktion, die, Mathematik obratna/inverzna funkcija

umpireship [ʌ́mpaiəšip] samostalnik
razsodništvo, funkcija razsodnika