Franja

Personalwesen, das, in der Firma: kadrovski oddelek

ponarejèn falsificado; adulterado; imitado

ponarejen bankovec billete m falso (ali falsificado)
ponarejen denar moneda f falsa
ponarejen podpis firma f falsificada

poner* postaviti, deti, položiti, naložiti; leči (jajca); določiti; napisati; predložiti, predlagati; (po)nuditi; vložiti (prošnjo); vzdeti; obleči; staviti

¿cuántos años me pone V.? koliko let (starosti) bi mi dali?
poner capital (en) vložiti denar (v)
poner cara de risa nadeti si smehljajoč se izraz
poner una carta a alg. komu pismo pisati
poner cerco (ali sitio) a una plaza oblegati neko mesto
poner el coche vpreči konje
poner un coche komu dati voz na voljo
poner como nuevo (a) koga ošteti
poner dos cubiertos pogrniti mizo za dve osebi
poner los cuernos (a) (fig) komu roge nasaditi
poner cuidado, poner (la) atención (en) previden biti, paziti
poner debajo podložiti; premagati
poner espacios spacionirati
poner la firma podpisati
poner fuego zažgati
poner en duda (po)dvomiti o
poner en ejecución, poner en práctico izvesti
poner en evidencia dokazati
poner en el índice na indeks dati
poner en limpio na čisto prepisati
poner en su lugar popraviti
poner (la) mano (en) lotiti se česa
poner la mano (las manos) en uno slabo ravnati s kom, kaznovati koga
poner en marcha v tek spraviti, zakolebati
poner la mesa pogrniti mizo
poner en mil pesetas 1000 peset ponuditi za kaj (na dražbi)
poner en música uglasbiti
poner en salvo na varno spraviti, rešiti
poner entre comillas staviti med navednice
poner por condición kot pogoj staviti
poner por medio na pot postaviti (kot oviro)
poner por nombre imenovati
poner por obra izpeljati, uresničiti
poner a Dios por testigo boga za pričo klicati
pongo un duro a que no viene stavim 5 peset, da ne pride
ponerse zaiti (sonce)
ponerse bien spodobno se obleči; izboljšati svoj položaj
ponerse (por) delante vmes priti (ovira)
se me pone carne de gallina kurja polt me oblije
se me pone que... (Am) zdi se mi, da ...
¡cómo se puso! kako se je razjaril!
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
ponerse postati
ponerse bueno ozdraveti
ponerse colorado zardeti
ponerse flaco shujšati
ponerse furioso pobesneti
ponerse malo zboleti
ponerse pálido prebledeti
el tiempo se va poniendo hermoso vreme postaja lepo
se puso como la pared postal je bled ko zid
ponerse a nameravati, lotiti se, začeti
ponerse a escribir začeti pisati
ponerse a reir v smeh bruhniti
ponerse a caballo konja zajahati
ponerse al corriente uvesti se v, seznaniti se z
ponerse de acuerdo dogovoriti se, zediniti se
ponerse de codos nasloniti se (s komolci)
ponerse de mal humor postati slabe volje
ponerse de pie, ponerse en pie, ponerse derecho vstati, vzravnati se
ponerse de rodillas poklekniti
ponerse de verano poletno se obleči
ponerse en la calle dati se javno videti
ponerse en camino na pot iti, odpotovati
se puse en Kranj en dos horas de viaje dospel je v Kranj po dveh urah potovanja
¡póngase V. en mi lugar! postavite v moj položaj!

potrdíti (-im) | potrjeváti (-újem) perf., imperf.

1. confermare, dare conferma; accreditare, omologare:
priča je izjavo potrdila il testimone confermò la dichiarazione
ponovno potrditi, potrjevati riconfermare
potrditi vest accreditare, confermare la notizia
šport. potrditi rezultat tekme omologare una partita

2. (s podpisom, pečatom narediti kaj uradno veljavno) autenticare, certificare, attestare, confermare, sancire; sanzionare, approvare:
potrditi podpis autenticare una firma
potrditi imenovanje nekoga sancire, confermare la nomina di qcn.
potrditi sprejete sklepe sanzionare le decisioni prese

3. (s podpisom, pečatom izraziti, da je kaj sprejeto) vistare, suggellare, confermare

4. (pokazati pravilnost, točnost) avallare, dimostrare, provare, confermare, sostenere:
zbrani dokazi potrjujejo mojo domnevo le prove raccolte avallano la mia tesi

5. dichiarare abile, idoneo al servizio militare
PREGOVORI:
izjema potrjuje pravilo l'eccezione conferma la regola

predložíti presentar; proponer ; (pokazati) enseñar, mostrar; exhibir; someter ; (dokumente, račun, poročilo) presentar

predložiti v podpis someter (ali poner ali presentar) a la firma
predložiti zakonski osnutek presentar un proyecto de ley

pri kom/čem:

1. bei (oknu, steni beim Fenster, bei der Wand, kolodvoru beim Bahnhof, starših/nas bei den Eltern/bei uns, firmi/filmu bei einer Firma/beim Film, bitka pri Leipzigu die Schlacht bei Leipzig)

2. (tik ob) an (steni an der Wand, vratih an der Tür, točilni mizi an der Bar)

3. (navzlic) bei (pri vsem svojem bogastvu je … bei all seinem Reichtum ist er …)

4.
pri mizi beim Tisch, (pri obedu) bei Tisch
pri tej priliki bei dieser Gelegenheit
pri predstavi bei der Vorstellung, (ob tej priliki) [anläßlich] anlässlich der Vorstellung

5. ocenjena starost:
pri tridesetih von dreißig Jahren; so an die dreißig Jahre alt

6.
pri tem dabei, hierbei
pri čemer wobei

prístnost (-i) f autenticità; genuinità, schiettezza, veracità:
pristnost književnega, glasbenega dela l'autenticità di un'opera letteraria, musicale
preveriti pristnost podpisa verificare l'autenticità della firma
ni dvomil o pristnosti njenih čustev non dubitava della schiettezza dei suoi sentimenti
jur. izpodbijati pristnost oporoke contestare l'autenticità del testamento

probātiō -ōnis, f (probāre)

1. poskušnja (poizkušnja), preskus (preizkus), preskušnja (preizkušnja), test, ogled: Varr., Plin., Suet., Vitr., Amm. idr., athletarum Ci., futura Ci., oesypi, croci sinceri, pumicis, limae Plin., equitum Val. Max.

2. odobravanje, odobritev, odobrilo, pristanek, dovoljenje: ob probationem pretium datum Ci.; od tod videz (podoba, dozdeva, (do)zdetek) resnice: tale visum nullum esse ut perceptio consequatur, ut autem probatio multa Ci.

3. dokaz (dokazovanje): Sen. ph., Plin. iun. idr., firma, evidens, potentissima Q.; s subjektnim gen.: oculorum Plin. očiten dokaz; z objektnim gen.: eius rei Iust., scelerum T., veri Lact.; z ex: ex causis probatio Q.; occ. kot ret. t.t. dokazovanje = dokazni (tj. tretji) del govora: Q.

reliable [riláibl] pridevnik (reliably prislov)
zanesljiv, vreden zaupanja; verodostojen

reliable firm zaupanja vredna firma
reliable witness verodostojna priča

rispettare v. tr. (pres. rispētto)

1. spoštovati:
persona che si rispetti spoštovanja vreden človek

2. spoštovati, ceniti, upoštevati; varovati:
rispettare i diritti altrui spoštovati, upoštevati tuje pravice
rispettare un monumento varovati spomenik
rispettare la propria firma pren. varovati dobro ime, ugled

3. upoštevati, ravnati se (po):
rispettare un consiglio upoštevati nasvet
rispettare le feste relig. posvečevati praznike
rispettare la grammatica ravnati se po slovničnih pravilih
rispettare la legge ravnati se po zakonu

4. držati, izpolniti, izpolnjevati:
rispettare la promessa izpolniti obljubo

rival¹ [ráivl]

1. samostalnik
tekmec, tekmica, rival, konkurent
arhaično sobojevnik, soborec

without a rival brez tekmeca, brez enakega, brez primere
he is without a rival on nima tekmeca, ni mu enakega
to be a rival of po vrednosti biti enak (komu)
to be rivals for rivalizirati, potegovati se obenem (hkrati) za

2. pridevnik
tekmovalen, konkurenčen

rival firm konkurenčna firma
rival lovers (suitors) tekmeca v ljubezni (v snubljenju)
rival team šport nasprotno moštvo

rúbrica ženski spol rubrika, predelek, stolpec; na(d)pis; obrednik; vijuga, zavitina (pri podpisu)

la firma y rúbrica podpis z zavitino
ser de rúbrica v navadi biti, predpisan biti
las formalidades de rúbrica običajne formalnosti

salūs -ūtis, f (gl. salvus)

1. zdravje: PL. idr., terra pestem teneto, salus hic maneto FORMULA AP. VARR., quod cum salute eius fiat TER. ne da bi škodovalo njegovemu zdravju, medicinā ad salutem reducere CI. (p)ozdraviti, sine spe salutis N. brez upanja na ozdravitev, medicis non ad salutem, sed ad necem uti CI., (sc. medicus) regi custos salutis datus CU., potiri firmā salute O., salutem alicui imprecari (pri kihanju) AP. zaželeti zdravja, reči „na zdravje“.

2. blaginja, blagostanje, blagovitost, blagodat, blagoslov, blagodejnost, ugodje, blagougodje, blaženost, sreča, srečne (ugodne, naklonjene) okoliščine, ugodne razmere, dober (ugoden) položaj: O. idr., rediit suā salute PL. na svojo srečo, bonā salute CA. = kar bog prepove, communis salus CI., C., salus civitatis, urbis, civium CI., spes salutis CI. na boljše čase, restitutio salutis meae CI. mojih srečnih razmer (= poklic nazaj iz pregnanstva), augurium salutis CI. EP. za blaginjo države (nekak avgurij, pri katerem so božanstvo vprašali, ali dovoli moliti za državno blaginjo), saluti esse S., C., L., N., nulla salus bello V.; kot ljubkovalna beseda: quid agis, mea salus? PL., o salute meā salus salubrior PL.; poseb. Salūs -ūtis, f ( Ὑγίεια) Sálus (Salúta) = Blaginja, boginja blaginje s svetiščem na Kvirinalu: PL., TER., CI., L., VAL. MAX., PLIN. idr., Salutis augurium CI., T., SUET. (v besedni igri glede na apel. pomen te besede; gl. zgoraj augurium salutis); occ. ohranitev obstanka, obstanek, obstoj: non de imperio, sed de salute dimicare CI.

3. rešitev, ohranitev življenja: suae saluti consulere C., fugā salutem petere C., nec in fuga salus ulla ostendebatur L., salutem ferre ali afferre alicui CI. rešiti, ote(ma)ti koga, pecuniae salutem attulit C., quibus se oppresso nulla spes salutis relinqueretur N., alia, nisi haec, salutis via nulla est GELL.; occ.
a) življenje: IUST. idr., si illi redderet salutem N. če mu pusti življenje, in summo periculo suam salutem fore S.
b) varnost, zavarovanje, zaščita: iuris, libertatis, fortunarum suarum salus in istius damnatione consistit CI.; meton.
a) rešitev (o osebah) = rešitelj: LUCAN. idr., Lentulus, salus nostra ali vitae nostrae CI., tu suprema salus V.
b) rešilo, reševalo, rešilno sredstvo, rešilna bilka, rešilni ukrep: una est salus erumpere hinc atque abire L., una salus victis, nullam sperare salutem V.

4. pozdrav, pozdravljanje, pozdravni nagovor, pozdravílo, voščilo: LUC. AP. NON., AUS. idr., salutem nuntiare CI. EP. povedati pozdrav, salutem impertire alicui multam CI. EP. ali plurimā salute impertire aliquem TER. (prav) lepo pozdraviti (pozdravljati) koga, poslati (pošiljati) komu lepe pozdrave, salutem dare L. ali afferre alicui O. pozdraviti (pozdravljati) koga, salutem reddere PL., L. vrniti (vračati) pozdrav (pozdrave), odzdraviti (odzdravljati), salute data (accepta) redditaque L. po obojestranskem (medsebojnem, vzajemnem) pozdravu, mittere salutem alicui CI. EP. poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), salutem ascribere CI. EP. pripisati pozdrav, secundum salutem, ut assolet, scriptum erat (sc. v pismu) L., salutem dicere alicui PL., CI. EP. pozdraviti (pozdravljati) koga, Atticae salutem dices CI. EP. pozdravi mi Atiko, dic a me illi salutem CI. EP. pozdravi mi ga, alicui salutem dicere iubere PL. naročiti pozdraviti koga, naročiti izročiti komu pozdrav(e); poseb. na začetku pisem, pogosto okrajšano: S. D. = salutem dicit; S. D. M. = salutem dicit multam; S. D. P. = salutem dicit plurimam pozdravlja, (prav) lepo pozdravlja: Quintus Marco fratri S. D. Q. CI. AP. CI. EP.; elipt.: Anarcharsis Hannoni salutem CI.; pren.: salutem et foro dicere et curiae CI. EP. dati slovo.

Schließung, die,

1. dokončanje, zaključitev, zaključek

2. einer Firma usw: zaprtje

3. eines Vertrags: sklenitev ➞ schließen

self množina selves [self, selvz]

1. samostalnik
sam (poedinec); svoja osebnost, jaz; prava narava; osebne koristi, egoizem, sebičnost, samoljubje
filozofija jaz, subjekt
biologija enobarvna cvetlica (žival)

my humble self, my poor self moja malenkost
my former (better) self moj prejšnji (boljši) jaz
his own self, his very self njegov lastni jaz
his second self njegov drugi jaz; njegov intimen prijatelj; njegova desna roka
your good selves trgovina vaša spoštovana firma
our noble selves hudomušno mi
knowledge of self poznavanje samega sebe
pity's self poosebljeno usmiljenje
a study of the self študija o jazu
he cares for nothing but self on se briga le za svoj lastni jaz
he has no other guide but self nima drugega vodnika kot svoje samoljubje
self do, self have kakor si boš postlal, tako boš spal
to refer everything to self vse nase, v svojo korist obračati
self is a bad guide to happiness sebičnost je slab vodnik k sreči

2. pridevnik
enoten, brez primesi, naraven (barva)
arhaično isti

a self trimming pozamenterija iz istega (enotnega) materiala

3. zaimek
sam

a cheque drawn to self nase izstavljen ček
a ticket admitting self and friend vstopnica za sebe in za prijatelja

sēmplice¹

A) agg.

1. enojen:
filo semplice enojna nit
partita semplice enojno knjigovodstvo

2. prost, nesestavljen; navaden:
caffè semplice navadna kava; žarg. kava brez

3. navaden, enostaven, lahek

4. preprost:
gusti semplici preprosti okusi

5. iskren, pristen; naiven; ekst. trapast:
ragazzo semplice e buono iskren in dober fant
che anima semplice! bedak pa tak!

6. (pred samostalnikom) samo, le:
basta una semplice firma dovolj je le podpis
questa è ignoranza pura e semplice to je čista nevednost

7. (za samostalnikom) nižji:
soldato semplice navadni vojak

8. jezik kratek

B) m, f preprostež; naivnež, naivna ženska

sera -ae, f (etim. nedognana beseda)

1. letev, letva: serrae transversae COL.

2. notranji prečni zapàh pri vratih, pàh, zapor, zaporica, zapornica, zaporica, zapiralo, zatik, zatič, zasun(ek), klin, zásova: PL., PAC. AP. FEST., VARR., PETR., SEN. PH., NON., FEST., P. F. idr., centum duris postibus obde seras O., mille domos clausere serae O., excutere poste seram O., demere oppositas seras O., ponere seram IUV., clauditur et durā ianua firma serā TIB., obducta sera PR.

sestrínski (-a -o) adj. di, da sorella; knjiž. sororale;
sestrinska firma consorella, ditta affiliata
sestrinska ladja nave gemella

sestrsk|i [ê] (-a, -o) schwesterlich, geschwisterlich; Schwester- (firma die Schwesterfirma, ladja das Schwesterschiff, ljubezen die Schwesterliebe, stranka die Schwesterpartei, uniforma die Schwesterntracht)

shaky [šéiki] pridevnik (shakily prislov)
tresoč se, drgetajoč, drhteč; majav, klecav; šibak, slaboten; pretresen; omahljiv, nesiguren, nezanesljiv; (les) razpokan

shaky courage majav, omahljiv, nezanesljiv pogum
a shaky firm nezanesljiva, netrdna firma
a shaky hand tresoča se roka
he is shaky in French on je šibak v francoščini
shaky on one's pins sleng netrden, nesiguren na nogah
to feel shaky ne se čutiti trdnega na nogah, slabo (slabotno) se počutiti
my memory is shaky moj spomin ni zanesljiv