Franja

sprengen razstreliti, razstreljevati, minirati; eine Tür: razbiti, eine Versammlung: razbiti, razgnati; Ketten, Steine, Eis: drobiti, zdrobiti; den Rahmen: prebiti; Technik narezati; mit einer Flüssigkeit: škropiti, poškropiti, den Garten: zalivati; intransitiv galopirati, weg: odgalopirati; gesprengt werden Samenschale: počiti

stritolare

A) v. tr. (pres. stritolo)

1. drobiti, zmrviti, mleti

2. pren. zmleti (nasprotnika)

B) ➞ stritolarsi v. rifl. (pres. mi stritolo) drobiti se

sub-terō -ere -trīvī -trītum (sub in terere)

1. spodaj (z)drgniti, spodaj odrgniti, spodaj izhoditi, spodaj obrabiti (obrabljati): pedes Ca., Col., Sen. ph., ungulas Pl.

2. (z)drobiti, (z)méti, (s)treti, (z)mleti, (s)phati, (s)tolči: cepam aridam, salis sextarium Col.. subtritae paleae, coriandro subtrito Plin.

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

trȉniti -īm drobiti: slama je suha, pa se već trini

trippeln drobincljati, drobiti; capljati

tritare v. tr. (pres. trito) sesekljati; drobiti; mleti (meso, kruh, poper ipd.)

triturare v. tr. (pres. trituro) drobiti, mleti

trituzzare v. tr. (pres. trituzzo) drobiti, mleti, mrviti

tròšiti trȍšīm
I.
1. trošiti: on više troši nego što mu sredstva dozvoljavaju; mnogo trošiti na odijelo, na jelo
2. zapravljati: nemilice trošiti novac; trošiti zdravlje, snagu
3. porabljati: mi trošimo mnogo drva preko zime
4. kvariti: trošiti vrata čestim otvaranjem
5. uničevati: njegove ga strasti troše; korupcija troši državu
6. drobiti: trošiti hljeb, šećer
II. trošiti se
1. obrabljati se: odjelo se troši
2. drobiti se

trotter [trɔte] verbe intransitif (konj) iti v drncu; hitro iti (z majhnimi koraki); štopicati, drobiti (korake)

ça me trotte dans la tête, dcns la cervelle to mi hodi po glavi
(populaire) se trotter popihati jo, zbežati

trȕpkati -ām teči v lahnem diru, drobiti: iza vodiča trupkaju mlade turistkinje

tȕcati -ām
I.
1. tolči, drobiti: tucati kamen, šećer, kafu, kavu, buhe, vaši, uši
2. trkati: tiho tucati na vratima
3. ekspr. tolči, mučiti: mrcvariće me, tucaće me, a ja bih više voleo da stanem pred preki sud
4. prijemati: ribar netremice gleda onaj komad tunje što se dotiče mora. Tucaju (ribe); reče polako
II. tucati se
1. biti se
2. tolci se: tucati se glavom o zid
3. bosti se: tucati se rogovima
4. trkati se: ovnovi se tucaju; o Uskrsu tucati se šarenim jajima

tundō -ere, tutudī, tūsum in tūnsum (indoev. *steud- butati, tolči, razširjeno iz indoev. baze *(s)teu̯- tolči, suvati, biti, udarjati [prim. stuprum]; prim. skr. tundatē, tudáti buta, tolče, bode, tustaḥ, tūstam prah, delec, gr. Τυδεύς, Τυνδάρεως, lat. tudēs, tuditāre, tudicula, got. stautan = stvnem. stōzan = nem. stoßen, nem. stutzen z rogovi bosti, naenkrat obstati)

1. suniti (suvati), butniti (butati), udariti (udarjati), dregniti (dregati, drezati), (po)tolči, udrihniti (udrihati) po kom, čem, tolči s kladivom = kovati, biti, (pre)tepsti: Pl., Cat., Stat., Ap., Cl., Lact., Don. idr., pectora manu O., tunsae pectora (gr. acc.) palmis V., tundere pectus palo Lucr., corpus crebro ictu Lucr., converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., iacenti latera tundere Ci., rostro iecur V. sekati, lapidem digito Lucr., tympana O., pede terram H. z nogo butati ob tla; abs.: ferrum non aptum tundendo Plin.; pesn.: gens tunditur Euro V. vzhodnik piha (buha) v rod, saxum tunditur fluctibus V. valovi se zaganjajo v skalo, valovi bičajo skalo, saxa Neptunus tundit salo H. obliva z morjem; preg.: eandem incudem tundere Ci. udarjati na isto nakovalo (naklo) = vedno goniti (početi, delati) eno in isto.

2. occ.
a) (s)tolči, (z)meti, (z)mleti, (raz)phati, (z)drobiti, (z)mečkati, (po)teptati, steptati, (po)mlatiti, zmlatiti: aes Plin., aliquid in farinam Plin., linum frangere tundereque Plin., tunsae fruges V. omlateni, tunsum allium Col., tusa herba, tusum marmor Plin., tunsa testa Vitr.
b) tolči s kladivom = s kovanjem upodobiti (upodabljati), (s)kovati: funditur, sculpitur, tunditur Iuppiter Aug.

3. metaf. z besedami koga nadlegovati, glušiti, drnjezgati: aures Pl., assiduis vocibus tunditur V.; absol.: tundendo effecit senex Ter. z mnogim pripovedovanjem in opominjanjem.

umbrechen^*1 prelomiti; drobiti; den Boden: preoravati, preorati

usìtniti ùsitnīm
1. zdrobiti: usitniti šećer
2. menjati v drobiž: usitniti novac
3. ekspr. drobiti: usitniti korake
4. pahuijice usitnile, zagustile začele so padati drobnejše, pa bolj goste snežinke; usitniti glasom govoriti z drobnim, visokim glasom

usitnjávati usìtnjāvām, usitnjívati usìtnjujēm
1. drobiti
2. menjavati v drobiž

vésti vézēm, vézi, vézoh vêze, vêzao vézla
1. vesti: vesti mrtvački pokrov
2. drobiti: sitno vesti u kolu
3. tvesti: on pripovijeda naširoko, veze kićeno

weather² [wéðə]

1. prehodni glagol
izpostaviti vremenu; (pre)vetriti, zračiti, izsušiti
geologija drobiti, rušiti, uničevati (pod vplivom vremena)
navtika obiti, iti okrog vetrovne smeri; vzdržati, prestati nevihto
figurativno srečno prebroditi (one's difficulties svoje težave)

2. neprehodni glagol
geologija razpasti; prepereti; razpadati, drobiti se (zaradi vremenskih razmer); obrabiti se; dobiti patino

to weather along kljubovati vremenu
weather through pogovorno prebiti se, poceni jo odnesti
to weather (up)on s.o. figurativno izkoriščati, izrabljati koga

zdrobí -ésc vt.

1. (z)drobiti, (s)treti

2. dotolči, potolči