Franja

smŕtno adv. mortalmente, a morte:
smrtno se dolgočasiti annoiarsi mortalmente
smrtno sovražiti se odiarsi a morte; pren. sbranarsi

smŕtno mortalmente

smrtno bled mortalmente pálido
smrtno nevaren muy peligroso; mortal; (rana) grave
smrtno zaljubljen perdidamente enamorado
smrtno se dolgočasiti morirse de aburrimiento, fam aburrirse como una ostra
koga smrtno sovražiti odiar a muerte (ali de muerte ali mortalmente) a alg, tener odio mortal a alg, aborrecer de muerte a alg
smrtno se ustrašiti llevarse un susto mortal (ali de muerte)

sou [su] masculin (nekoč) sold, novčič za pet stotink francoskega franka

sou à sou sou-sou dinar za dinarjem, v majhnih zneskih
gros sou novec za dva solda
pièce féminin de cent sous novec za pet frankov
bijou masculin de quatre sous malovreden nakit
propre comme un sou neuf zelo snažen, blesketajoč se kot nov kovanec
question féminin de gros sou pomembno denarno vprašanje
sans-le-sou masculin revež, siromak
amasser une fortune sou à sou nakopičiti si premoženje dinar za dinarjem
économiser sou à sou varčevati dinar za dinarjem
compter ses sous šteti svoj denar
s'ennuyer, s'embêter à cent sous de l'heure (familier) strašno, na smrt se dolgočasiti
il n'a pas pour un sou de bon sens nima trohice zdrave pameti
être près de ses sous varčevati pri izdatkih
être sans le sou, n'avoir pas le sou biti popolnoma brez denarja

stiff¹ [stif] pridevnik (stiffly prislov)
tog, neupogljiv, negibek, trd, okorel; žilav; gost; nepopustljiv, strog, trmast, odločen, zakrknjen; nadut, ohol, formalen; prisiljen; zadržan, odljuden; močan (pijača, veter); težaven, naporen; ki se s težavo giblje ali premika, se zatika, nenamazan, nenaoljen
ekonomija stalen, stabilen, visok, pretiran (cena)

a stiff ascent naporen vzpon
a stiff collar trd ovratnik
a stiff dose močna doza
a stiff examination težaven izpit
a stiff glass of grog kozarec močnega groga
stiff market trg s stalnimi cenami
stiff muscles pretegnjene mišice
stiff neck trd vrat (od prepiha itd.)
a stiff price visoka cena
a stiff reception tog, prisiljen sprejem
a stiff sentence stroga sodba
stiff ship ladja, ki se ne nagne v stran pod pritiskom vetra v jadrih
a stiff un postaran športnik, sleng mrlič
a stiff subject težavna stvar (predmet)
to bore stiff strašno dolgočasiti
bored stiff na smrt zdolgočasen
to have a stiff leg imeti trdo nogo (v kolenu)
to keep a stiff face (lip) ne se dati omehčati
to keep a stiff upper-lip figurativno ne popustiti, zobe stisniti, pokazati trdnost značaja
to keep a stiff rein držati napete (nategnjene) vajeti
to scare stiff na smrt prestrašiti

stròp ceiling; roof

obokan stròp arched roof
kasetiran stròp panelled (ali coffered) ceiling
prostor z nizkim stròpom low-ceilinged room
v stròp gledati (= dolgočasiti se) to be (ali to feel) bored; to be bored to death

suer [sɥe] verbe intransitif znojiti se, potiti se; verbe transitif oznojiti, (iz)potiti; figuré izpuhtevati, izžarevati, širiti; familier dišati (quelque chose po čem)

il sue à grosses gouttes pot teče od njega
suer d'angoisse potiti se od strahu, tesnobe
suer du sang krvav pot potiti
suer sang et eau potiti kri in vodo, garati kot črna živina
il a bien sué sur ce travail dobro se je oznojil pri tem delu
suer de fatigue potiti se od utrujenosti
ça me fait suer (familier) tega sem do grla sit
suer un cheval (populaire) oznojiti konja
(populaire) en suer une (za)plesati
(familier) faire suer quelqu'un spraviti koga v nestrpnost, v jezo; nadlegovati, dolgočasiti koga
se faire suer (familier) dolgočasiti se
les murs suent pendant le dégel zidovje se poti v odjugi
cette personne sue l'ennui, l'orgueil ta oseba izpuhteva, izžareva dolgočasje, oholost
ce livre sue le plagiat ta knjiga diši po plagiatu
faire suer des légumes, de la viande odstraniti vodo iz zelenjave, iz mesa s prvim kuhanjem, pečenjem
faire suer les bournous izkoriščati domačo delovno silo v severni Afriki (o evropskih kolonistih)

superlatif, ive [süpɛrlatif, iv] adjectif najvišji; grammaire presežniški, superlativen; figuré skrajen; pretiran; masculin, grammaire presežnik, superlativ

au superlatif (familier) skrajno, v najvišji meri, čezmerno, izjemno
superlatif masculin absolu, relatif absolutni, relativni superlativ
compliments masculin pluriel superlatifs pretirani pokloni, pohvale
ennui masculin superlatif skrajen dolgčas
abuser des superlatifs pretirano uporabljati presežnike
s'ennuyer au superlatif nadvse se dolgočasiti

tail¹ [téil]

1. samostalnik
rep; trtica; spodnji del; konec (sprevoda itd.); zadnji del pluga; stran kovanca z napisom; spremstvo; najslabši igralci kakega moštva, odpadki; stranka, privrženci; žaket, frak, škric, vlečka (obleke)
množina, pogovorno družabna obleka

tail of a letter konec pisma
tail of the trenches vojska najbolj sprednji jarki
tail of gale konec nevihte
tail of a stream tih, miren tok reke
tail margin spodnji beli rob strani (knjige)
tails up figurativno dobre volje, vesel
tail of a musical note del note pod črto
close on s.o. 's tail komu tik za petami
cow's tail figurativno razcefran konec vrvi
the dirty end of the cow's tail figurativno spolzko govorjenje (pogovor)
heads or tail? glava ali napis? (vprašamo, če mečemo kovanec v zrak za odločitev v kaki stvari)
with his tail between his legs figurativno ves preplašen, kot polit cucek
to be unable to make head or tail of s.th. ne se spoznati, ne se moči znajti v čem
to drop a pinch of salt on the tail of a bird (a hare) šaljivo natresti ptiču (zajcu) soli na rep (da bi ga ujeli)
to go into tails figurativno hitro rasti
my son has gone into tails moj sin je oblekel svoj prvi žaket
to follow the tail of a plough držati plug za ročaj, biti kmetovalec
he had the enemy on his tail sovražnik mu je bil tik za petami
she looked at me out of the tail of her eye skrivaj, s koncem očesa me je pogledala
to put one's tail between one's legs stisniti rep med noge, zbežati
to turn tail obrniti hrbet, planiti v beg, pete pokazati, popihati jo
to twist s.o.'s tail figurativno nadlegovati ali dolgočasiti koga
to twist the lion's tail mučiti, izzivati leva (aluzija na tuje časnikarje ali govornike, ki izzivalno žalijo Anglijo)
to walk at the tail of a cart hoditi za vozom
the tail wags the dog rep miga s psom, figurativno najneumnejši (najmanj pomembni) komandira, vlada

2. pridevnik
najbolj zadajšnji, zadnji, končni, repni

tener*

1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
tener fuerte trdno držati

2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

tener años biti že v letih, biti prileten
tener brazo imeti močno roko
tener la caja voditi blagajno
tener calentura imeti vročino
tengo calor toplo mi je
tengo frío zebe me
tener cara de imeti videz, izgledati kot
no tener competidor biti brez konkurence
tener curso veljaven biti (denar)
tener cuerda navit biti (ura)
tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
tener espíritu biti duhovit
tener éxito doseči uspeh
tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
un hombre que tiene premožen človek
tener la mano manca skop(uški) biti
tener las manos largas biti prepirljiv
tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
tener muchas manos biti zelo spreten
tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
tener entre manos imeti v delu, delati na
tener miedo bati se
tener necesidad de potrebovati
tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
tener trato(s) con občevati z
tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza biti nesramen
le tengo voluntad rad ga imam
¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

3. brzdati, zadržati

tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
tener a raya brzdati, v šahu držati
tener la risa zadrževati smeh

4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

5. preživeti, prebiti

tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

tener a imeti za, smatrati za
tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
tener a mal zameriti
tener a menos prezirati, zaničevati
lo tengo a gran honra velika čast je zame
¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
tener en más bolj ceniti, rajši imeti
tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
tener en (ali a) mucho visoko ceniti
tener para sí meniti, biti mnenja
yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
tener por bien smatrati za pametno (koristno)
tener por objeto nameravati

7.

tener que morati, biti prisiljen
tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

8.

no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

9.

tenerla de poeta imeti pesniško žilico
tenerlas con alg. spreti se s kom
no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
tener lugar vršiti se; dogoditi se
según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
según tengo entendido po mojem mnenju
lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
tenerse bien a caballo biti dober jezdec
tenerse en mucho domišljati si
tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri

Tod, der, (-/e/s, -e) smrt (eintreten nastopiti); gewaltsamer Tod nasilna smrt; klinischer Tod klinična smrt; natürlicher Tod naravna smrt; Tod in den Wellen smrt v valovih, utopitev; des Todes sein biti zapisan smrti; dem Tod von der Schippe springen za las uiti smrti; den Tod erleiden/den Tod finden umreti, izgubiti življenje; sich den Tod holen nakopati si smrtno bolezen; Tod und Teufel! Tristo hudičev!;
auf: auf den Tod krank usw.: na smrt; auf den Tod nicht leiden können na smrt mrziti;
für: für den Tod nicht ausstehen können na smrt mrziti;
in: in den Tod gehen iti v smrt (für za) , (Selbstmord begehen) narediti samomor; in den Tod treiben pognati v smrt;
mit: mit dem Tode bezahlen plačati z življenjem; mit dem Tode ringen boriti se s smrtjo; mit dem Tode spielen igrati se s smrtjo; mit allem Tod und Teufel z vsem, kar si je mogoče misliti;
nach: nach dem Tode po smrti, Leben: posmrten;
über: sich über Tod und Teufel unterhalten pogovarjati se o vsem mogočem in nemogočem;
von: vom Tode erwecken obuditi od mrtvih;
weder: weder Tod noch Teufel fürchten ne bati se ne Boga ne hudiča;
zu: zu Tode erschrecken, sich langweilen usw.: na smrt (se prestrašiti, se dolgočasiti); zu Tode kommen izgubiti življenje; zu Tode fallen/stürzen smrtno se ponesrečiti (pri padcu); sich zu Tode schinden pregarati se, zgarati se; sich zu Tode saufen spraviti se v grob s pijačo, umreti od pijače; zum Tode führen povzročiti smrt, končati se s smrtjo; zum Tode verurteilen obsoditi na smrt

twirl [twə:l]

1. samostalnik
hiter obrat; vrtljaj; vrtenje, rotacija
figurativno zavita črta (pri podpisu)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
hitro (se) vrteti (obračati, sukati); viti se; žvrkljati

to twirl one's thumbs palce vrteti, figurativno dolgočasiti se, lenariti
he twirled the ends on his moustache vrtel (sukal, zvijal) je konce svojih brk

yawn [jɔ:n]

1. samostalnik
zehanje, zevanje
figurativno zevajoča odprtina, razpoka, brezno
figurativno dolgočasje, dolgočasnost

2. neprehodni glagol
zehati, zevati, zehniti; na široko odpreti usta; zazevati
poetično na široko in globoko se odpreti
zastarelo poželeti, biti lakomen na
prehodni glagol
široko odpreti; reči z zehanjem

he yawned good night z zehanjem je rekel lahko noč
to make s.o. yawn dolgočasiti, moriti koga

мочалка f omelo iz ličja; cunja (za pomivanje);
жевать -ку dolgočasiti s pripovedovanjem

скука f dolgčas, puščoba
нагонять скуку dolgočasiti
меня скука берёт dolgočasim se

становиться, стать

1. postavljati se, postaviti se; vsta(ja)ti;
с. в очередь postavljati se, postaviti se v vrsto;
с. на дыбы postavljati se na zadnje noge, postavljati se, postaviti se po robu;
стать на колени poklekniti;

2. postajati, postati;
он становится ленивым len postaja;
он стал учителем postal je učitelj;
мне страшно стало prevzel me je strah;
становится темно (brezos.) mrači se;

3. začeti (se)
стал он задумываться začel je premišljevati;
мне становится скучно (brezos.) dolgočasiti se začenjam;
не стало сил (brezos.) zmanjkalo je moči;
часы стали ura se je ustavila;
во что бы то ни стало naj velja kar hoče;
за чем дело стало? kje je ovira?;
стать на лыжи začeti (se) smučati;
стать на дружескую ногу spoprijateljiti se;
стать у власти dobiti oblast;
ни стать, ни сесть не умеет ne zna se obnašati v družbi;
сегодня его не стало danes je umrl

тоска f žalost, tesnoba; otožnost; puščobnost;
т. по родине domotožje;
т. смертная! strašen dolgčas!;
наводить на кого-нибудь тоску dolgočasiti koga;
испытывать тоску dolgočasiti se